Zdravstvo v službi ljudi – kako rešiti Javno zdravstvo?

V okviru okrogle mize na temo Zdravstvo v službi ljudi, ki je potekalo v prostorih univerze Alma Mater Europea Maribor, so se priznani strokovnjaki soočili z vprašanjem, kako približati javno zdravstvu pacientu in hkrati zagotoviti ustrezno delovno okolje za zdravstveno osebje. 

V uvodu je dr. Tadej Ostrc izpostavil ključne težave predloga novega Zakona o zdravstveni dejavnosti na področju ukinitve dvojnih praks, omejevanju koncesij ter zlasti povečanje administrativnih bremen za zdravstveno osebje.

“Nujno potrebno je vzpostaviti sistem digitalizacije, zagotoviti podporo zdravstvenim delavcem z zmanjšanjem administrativnih bremen ter izboljšati organizacijo delovnih procesov”, je nadalje izpostavil dr. Tadej Ostrc. Na problematiko administrativnih bremen ter organizacijo dela je poudaril tudi Miha Lukač, specialist družinske medicine, pri čemer je izpostavil še težave glede financiranja znotraj novega Zakona o zdravstveni dejavnosti.

Dr. Matej Beltram, ki že vrsto dela v Švici, je predstavil primer dobre prakse delujočega zdravstvenega sistema na principu solidarnosti, kot prevladujoči model v Zahodni Evropi. “Zdravstveni sistem v Švici vključuje tako zasebnike kot javne zdravstvene ustanove, s čimer skorajda čakalnih vrst ni. Bolnik pride do zdravnika ko ga potrebuje”, je izpostavil dr. Beltram. 

Nadalje, so se v okviru okrogle mize dotaknili razmer v primarnem zdravstvu. Dr. Tadej Ostrc je poudaril:” Če želimo izboljšati primarno zdravstvo, moramo najprej poslušati tiste, ki v njem delajo. Zdravniki, medicinske sestre in ostali zaposleni najbolje vedo, kaj jim pri delu pomaga in kaj jih ovira”. Kot je izpostavil Miha Lukač, ki je sam družinski zdravnik, težave v primarnem zdravstvu, predvsem manjko osebnih zdravnikov, neposredeno vpliva na stroške kasnejšega prepoznega zdravljenja. “Mladi zdravniki se ne odločajo za specializacijo družinske medicine, zlasti zaradi slabih delovnih pogojev in nefleksibilnega delovnega časa”, je Miha Lukač končal svojo misel. 

Tretji tematski sklop je bil namenjen problematiki bolniških staležov. Dr. Tadej Ostrc je postregel z zanimivim podatkom, da smo v letu 2023 izgubili 18 milijonov delovnih dni, ob čemer je povprečni letni izostanek zaradi bolniške 19 dni. Neposredni stroški zaradi bolniških odsotnosti so v 10 letih narasli za 3x na skoraj 700 milijonov evrov, kar je skoraj enako kot namenimo za družinske zdravnike, ginekologe in zobozdravnike. “V primerjavi z državama, kot sta Avstrija in Nemčija, kjer je delež izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnost med 3 in 3,5 odstotka, Slovenija z 5,9 odstotka močno izstopa. To kaže na potrebo po sistemskih spremembah”, ugotavlja dr. Tadej Ostrc. Tudi v Švici je bistveno manj bolniške odsotnosti in kot je poudaril dr. Matej Beltram:” v Švici je bolnik s sivo mreno operiran v dveh do treh dneh, kar pomeni, da je nazaj na delovnem mestu v 14 dneh, v Sloveniji je ta čakalna doba bistveno daljša in posledično se ljudje kasneje vrnejo na delo”.

Na okrogli mizi Zdravstvo v službi ljudi so sodelovali:

• Dr. Tadej Ostrc, predsednik Sveta stranke Demokrati. in bivši državni sekretar na Ministrstvu za zdravje RS.
• Miha Lukač, specialist družinske medicine.
• Dr. Matej Beltram, oftalmolog kirurg, FEBO Švica
• Nataša Vidnar, mestna svetnica v Mestni občini Maribor