Gospodarstvo in davki

Skupni izdatki države so se v zadnjih petih letih povišali za 10 milijard evrov. V zadnjih treh letih se je manko v javni blagajni pokrival z nalaganjem novih davčnih bremen, kar je dodatno omejilo manevrski prostor proračunskega planiranja za raven javne porabe, kot jo spremljamo sedaj.

Stalno naraščanje državnih izdatkov ogroža dolgoročno stabilnost države. Zato Demokrati. ureditev javnih financ postavljamo v ospredje Uspešne Slovenije 2034. Ukrepi bodo postopni, a ciljani in jasno usmerjeni h krepitvi konkurenčnosti gospodarstva in postopnemu zmanjševanju deleža javnih izdatkov v BDP.

V mandatu 2026–2030 je treba izpeljati fiskalno prilagoditev, ki bo vključevala celovito davčno reformo in prilagoditev izdatkov države nižji ravni prihodkov po izvedeni reformi.

Slovenija potrebuje spremembo razvojnega koncepta: od modela prerazporejanja in birokracije k modelu podjetne države, ki spodbuja podjetniško miselnost in razvoj. Zato tudi javnofinančno planiranje terja miselni preobrat. Politika se mora namreč od vprašanja, koliko denarja želimo imeti in kako ga naberemo (beri: koliko novih davkov želi od davkoplačevalcev pobrati država), preusmeriti predvsem k vprašanju, koliko denarja smemo vzeti ljudem in gospodarstvu na razumen način, da jim lahko zagotovimo storitve, ki jih od države pričakujejo in so do njih upravičeni.

Načela fiskalnega programa:

• Program temelji na socialno-tržno-ekonomskem konceptu;
• Program izhaja iz identifikacije problemov javnofinančnega planiranja v zaostrenem gospodarskem ciklu;
• Ukrepi so usmerjeni v razbremenitev gospodarstva (fiskalno in administrativno) za namene povečanja gospodarskih aktivnosti, posledično pa za povečanje prilivov v državno blagajno;
• Cilj je javnofinančna nevtralnost ukrepov z namenom ohranjanja javnofinančne stabilnosti;
• Ukrepi spodbujajo pogoje za ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo in povečanje produktivnosti na raven povprečja EU;
• Izvajanje ukrepov je prednostno podvrženo (javno)finančni uresničljivosti. Izvedbena uresničljivost programa ni ovira, je izziv politične volje in vodstvenih sposobnosti.

Temeljna obljuba stranke Demokrati. za naslednji mandat je, da ne bo prišlo do dviga davčnega primeža.

Proces priprave in izvajanja proračuna v Sloveniji je utečen, a zastarel. Učinkovit sistem javnih financ mora temeljiti na ministrski odgovornosti in jasni razmejitvi funkcij med oblikovanjem politike ter njenim izvajanjem. Trenutno v Sloveniji več kot 40 institucij neposredno usklajuje svoje finančne načrte z ministrstvom za finance, kar močno odstopa od prakse fiskalno odgovornih držav EU.

Demokrati. se bomo oprli na štiri ključne dejavnike nove proračunske paradigme:

Vzpostavitev sistema, ki temelji na jasni ministrski odgovornosti. Z namenom učinkovitejše in racionalnejše vlade bomo zmanjšali število ministrstev. Ključni namen ni zmanjšanje administrativnih stroškov, temveč krepitev vsebinske odgovornosti ministrov in zmanjšanje prekrivanja pristojnosti ter združevanje področij po smiselnih celotah;

Osnovno načelo programskega proračuna bo preusmeritev težišča iz načrtovanja porabe v načrtovanje rezultatov. Za vsak program bodo določeni merljivi cilji, kazalniki uspešnosti in pričakovani učinki. Če ti ne bodo doseženi, bodo sledile vsebinske spremembe – od prilagoditve zakonodaje do ukinitve neučinkovitih programov;

Načrtovanje po programih bo omogočilo uvedbo proračunskega načrtovanja na ničelni osnovi, kjer noben program ne bo imel vnaprej zagotovljenih sredstev brez dokazovanja učinkovitosti. Tak pristop bo povečal fleksibilnost in spodbudil odgovorno rabo javnih sredstev;

Proračunsko načrtovanje bo potekalo v 4-letnih ciklih. Proračunski uporabnik ne bo kaznovan z odvzemom sredstev za neporabljena sredstva, ampak jih bo lahko v okviru odobrenih projektov prenesel v naslednje proračunsko obdobje (sprememba proračunske kulture od ‘porabi vse zdaj’ k ‘porabi premišljeno in načrtuj naprej’). Izvedba projektov z ugodnejšo ekonomiko od načrtovane bo javno predstavljena kot primer dobre prakse. Podroben in finančno natančno opremljen načrt se pripravi takoj po imenovanju vlade in zapiše v finančno ovrednoten štiriletni program dela vlade, ki ga potrdi državni zbor.

V ta namen bomo zagotovili:

• Nadzor in omejitev rasti izdatkov – spremljanje rasti izdatkov s ciljanimi koeficienti glede na rast BDP;
• Za vse proračunske programe se uvede spremljanje ciljne uspešnosti, finančne učinkovitosti in prispevka k razvojnim ciljem. To se naredi z nastavki, ki jih že imamo v zakonodaji. Kot programska usmeritev se vsako leto ukinejo ali zmanjšajo najmanj učinkoviti programi v višini 5–10 % proračunskih izdatkov preteklega leta, prihranek se uporabi za zniževanje izdatkov oziroma se preusmeri v programe z visoko dodano vrednostjo;
• Po zgledu Nizozemske in Finske se uzakoni, da mora DZ ob nastopu nove vlade sprejeti štiriletni program dela vlade (oziroma za čas do naslednjih rednih volitev). Program vsebuje zgornjo mejo izdatkov in meje izdatkov po resorjih ali področjih politik. Pri tem se za kasnejša leta pusti nerazporejena rezerva za nove prioritete;
• Po zgledu Nizozemske, Finske, Danske, Nemčije in Avstrije neposredni proračunski uporabniki ostanejo samo ministrstva in organi neizvršne oblasti. S tem ministri postanejo odgovorni za finance in rezultate vseh, ki delujejo v njihovem policy sektorju;
• Na podlagi teh ukrepov se sprejme programska usmeritev, da se skupni izdatki države v naslednjem mandatu (v štirih letih skupaj) ne bodo povišali več, kot znaša uskladitev s ciljno inflacijo;
• Reforma regulativnega okolja, ki bo poenostavila predpise, zmanjšala število nepotrebnih regulacij in omogočila prihranke v javni upravi. V ta namen bomo uvedli metodologijo merjenja stroškov administrativnih bremen (na osnovi Nizozemske SCM – Standard Cost Method). V zakonodajnem postopku bo veljalo pravilo obveznega ocenjevanja administrativnih stroškov vsakega novega predpisa in prepoved sprejetja predpisa, če ni sprejet drug predpis ali sprememba predpisa, ki zmanjšuje administrativne stroške vsaj v ocenjenem obsegu oziroma če ni ukinjen drug predpis;
• S spremembo ZJN-3 in okrepljenim nadzorom bomo zagotovili večjo preglednost javnih naročil z okrepljenimi protikorupcijskimi mehanizmi;
• Spodbude za lastniško udeležbo zaposlenih v podjetjih. Ukinili bomo obveznost plačila bonitet in akontacije dohodnine pri prejemu nelikvidnih lastniških deležev ali delniških opcij in omogočili diskontni nakup lastniških deležev zaposlenim. Davčno bomo stimulirali držanje lastniških deležev zaposlenih v podjetju z degresivno lestvico obdavčitve kapitala ob prodaji deležev: 15 % do 3 leta, 10 % do 7 let, 0 % po 10 letih;
• Uvedba Startup Visa Slovenija za digitalne nomade, inovatorje in tuje podjetnike, s poenostavljenimi postopki;
• Priprava strategije za vračanje in vključevanje slovenskih strokovnjakov iz tujine ter povezovanje z uspešnimi Slovenci po svetu z namenom oblikovanja mednarodne mreže slovenske odličnosti.

Razvoj zagonskih podjetij in skladov tveganega kapitala

Cilj Slovenije je postati regionalno središče za zagonska podjetja in sklad tveganega kapitala. Do leta 2032 želimo omogočiti vzpostavitev petih skladov tveganega kapitala z investicijsko kapaciteto nad 300 milijonov evrov. Do leta 2034 želimo vzpostaviti poslovni ekosistem, ki bo v nadaljnjih letih omogočil oblikovanje vsaj dveh zagonskih podjetji z vrednostjo nad milijardo evrov.

Za dosego teh ciljev bomo:

• soustvarili enoten evropski trg tveganega kapitala v sodelovanju s sosednjimi državami;
• uvedli davčne olajšave za vlaganja v zagonska podjetja – 40 % naložb do 100 tisoč eur in 30 % naložb do milijon eur, ki bodo priznane podjetjem in posameznikom. Vse tovrstne naložbe bodo opravičene tudi kapitalskega dobička za obdobje prvih treh let;
• ustanovili novo pravno organizacijsko obliko vitke delniške družbe (v. d. d.), ki bo omogočala digitalno ustanavljanje in vpis novih delničarjev, možnost vlaganja sindikatov vlagateljev in fleksibilno notranjo organizacijo;
• vzpostavili javni mehanizem za ponovno-zagonska sredstva podjetij v preoblikovanju, namenjen drugim priložnostim po neuspelem prvem zagonu;
• uredili spodbuden zakonski okvir za sklade tveganega kapitala, ki bo omogočal hitro financiranje likvidno ogroženih perspektivnih podjetij.

Spodbujanje investiranja v zagonska podjetja za državo ni strošek, temveč naložba. Slovenija trenutno investira 41 eur na prebivalca, kar je več kot 10-krat manj od evropskega povprečja. Doseganje ravni Nemčije (440 eur na prebivalca) bi pomenilo dodatnih 800 milijonov eur naložb in ustvarjanje najmanj 5 tisoč delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.

Slovenija je na prelomni točki. Po več kot desetletju stagnacije produktivnosti, padcu na lestvicah konkurenčnosti ter visoki obremenitvi gospodarstva z regulativo in obdavčitvijo postaja jasno, da obstoječi model vladne politike pri oblikovanju ekosistema za gospodarski razvojni model ne omogoča uvrstitve Slovenije v klub najuspešnejših držav EU. Analiza trenutnega stanja razkriva strukturne ovire, ki onemogočajo preboj v višjo dodano vrednost, tehnološko voditeljstvo in globalno konkurenčnost. Ne gre zgolj za pomanjkanje sredstev, temveč za odsotnost usklajenega sistema, ki bi povezal človeški kapital, inovacijsko infrastrukturo in podjetniško ambicijo. Slovenija potrebuje nov razvojni model. Od modela prerazdeljevanja in birokracije k modelu podjetniške države[1], ki spodbuja podjetniško miselnost in razvoj. Podjetniška in visokotehnološka komponenta ne sme biti zgolj sredstvo za rast, ampak jo je potrebno obravnavati kot strateško odločitev države.

Uspešna Slovenija 2034 je zaveza stranke Demokrati. za naslednja dva mandata.

[1]Podjetniška država, kot jo opredeljuje program Uspešna Slovenija 2034, pomeni državo, ki aktivno odpravlja birokratske ovire, uvaja podatkovno podprto odločanje, zmanjšuje regulativna tveganja, krepi razvojna vlaganja ter ustvarja okolje, kjer je podjetniška pobuda sistemsko podprta. Država je partner gospodarskemu razvoju, ne njegov birokratski zaviralec.

Dvig produktivnosti in dodane vrednosti

Rešitve:

• Nacionalni program za dvig produktivnosti v malih in srednjih podjetjih (digitalni vavčerji, svetovalne sheme, tehnološka modernizacija);
• Davčne olajšave za vlaganja v digitalizacijo, avtomatizacijo, R&D in usposabljanje zaposlenih. Ohranitev 40-odstotne olajšave. Minimalna efektivna davčna stopnja pri 10 %;
• Spodbude za sodelovanje podjetij z raziskovalnimi institucijami pri razvojnih projektih pametne specializacije (financiranje 100 mio eur za prebojne projekte).
• Revizija obstoječih praks dviga produktivnosti in dodane vrednosti: odprava neučinkovitih in optimizacija uspešnih;
• 30-odstotna degresivna amortizacija kot pospešek investicij;
• Uvedba davčne olajšave do 40 % za donacije športnim, kulturnim, gasilskim, invalidskim, izobraževalnim in raziskovalnim organizacijam ter za Sklad za redke bolezni. Namen ukrepa je spodbuditi podjetja in posameznike k večjemu vlaganju v lokalno skupnost ter podpreti delovanje društev, ki prispevajo k razvoju športa, kulture in solidarnosti;
• Hitri postopek za investicije z visoko dodano vrednostjo. Vzpostavitev posebnega upravnega postopka (“fast track”) za podjetja, ki vlagajo v tehnologijo ali ustvarjajo več kot 100 tisoč eur dodane vrednosti na zaposlenega (pospešena rast brez dodatnih subvencij, administrativni pospešek namesto denarja)[1].

Učinki:

• Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega;
• Hitrejši prehod v višje tehnološke panoge;
• Večja konkurenčnost podjetij.

Ciljni KPI: +15-odstotna rast dodane vrednosti na zaposlenega do 2030.

Deregulacija in poslovno okolje

Rešitve:

• Enotni sistem presoje vplivov zakonodaje na konkurenčnost in inovacije;
• Poenostavitev in digitalizacija upravnih postopkov (»silence is consent«);
• Celovita revizija birokratskih ovir (arhiviranje računov, soglasja sosedov, fiskalizacija e-nakupov);
• Deregulacija mikro-podjetij (poenostavljena regulacija, odprava nepotrebnih dovoljenj);
• Obvezna ocena gospodarnosti investicij in ocena dodane vrednosti pri razpisih;
• Združitev vseh inšpekcijskih služb v enovit državni inšpekcijski organ, ki bo omogočal okrepitev dela inšpekcijskih služb s poudarkom na spodbujanju skladnosti in razvoja, ne zgolj sankcioniranju za vsako ceno; inšpekcije bodo spremljale tudi izvedljivost zakonodaje in o tem poročale zakonodajalcu;
• Načelo “1 IN – 2 OUT” pri novih regulatornih predpisih.

Učinki:

• Nižji administrativni stroški;
• Večja pravna predvidljivost in zaupanje vlagateljev;
• Hitrejše projektne časovnice;
• Več inovacij.

Ciljni KPI: −20 % administrativnih stroškov podjetij do 2030.

Podpora podjetjem z globalnim potencialom

Rešitve:

• Enotna kontaktna točka za scaleup-e (mentorstvo, izvozna diplomacija, mreženje);
• Oblikovanje in krepitev investicijskega ekosistema s ciljnim soinvestiranjem zasebnih vlagateljev in skladov;
• 40-odstotna olajšava za investiranje s strani fizičnih oseb za kapitalska vlaganja v podjetja ali sklade. (Evropski investicijski sklad ima pripravljenih 40 mio eur sredstev za projekte v Sloveniji.);
• Priprava sprememb davčne zakonodaje za spodbujanje solastništva zaposlenih preko delniških opcij (obdavčitev ob unovčenju ni dohodek iz delovnega razmerja) in vitka delniška družba (e-delnice, brez notarjev). Zakonodajni sveženj za talente – uvedba 30-odstotne dohodninske olajšave za privabljanje vrhunskih domačih in tujih strokovnjakov (po nizozemskem zgledu);
• Delovnopravni paket za startup-e/scaleup-e (fleksibilni 40-urni maksimum, oprostitev prispevkov za nadure, študentski s. p., upokojenski s. p., razbremenitev prvih zaposlitev);
• Vzpostavitev mednarodne mreže gospodarskih predstavništev na perspektivnih trgih, ki bodo tesno povezana z veleposlaništvi in odgovorna za podporo v ciljnih državah (gospodarska diplomacija);
• Ustanovitev Enterprise Slovenia – sodobne, digitalno zasnovane agencije, ki bo vse oblike podjetniške podpore združila na enem mestu. Enterprise Slovenia postane osrednja kontaktna točka za vse, ki želijo razvijati/internacionalizirati podjetje in poslovanje. Agencija bo združila vse dosedanje institucije s področja podjetništva in promocije na enem mestu. Poslovna logika Enterprise Slovenia bo temeljila na preprostem načelu, in sicer če imaš idejo, ti država ne postavlja ovir, ampak pomaga, da jo preveriš in razviješ in uresničiš.

Učinki:

• Več rastočih podjetij z globalno prisotnostjo;
• Več delovnih mest v visoko produktivnih sektorjih;
• Višji ugled Slovenije v inovacijskem ekosistemu.

Ciljni KPI: 100 scaleup-podjetij z globalnim dosegom do 2034.

Trg dela in socialni dialog

Rešitve:

• Varna prožnost (flexicurity) – prožen trg dela ob hkratni zaščiti zaposlenih. Fleksibilnost pri zaposlovanju in reševanju vprašanja presežnih delavcev skupaj z učinkovito zaščito delavcev z “varnostno mrežo” ter s programi aktivne politike zaposlovanja in dostopom do programov prekvalifikacij;
• Sistematične prekvalifikacije in digitalne kompetence za odrasle. Sistem prekvalifikacij za deficitarne poklice: uvedba nacionalnega programa izobraževanja in prekvalifikacij za poklice, kjer primanjkuje delovne sile (IT, zdravstvo, socialna oskrba, proizvodnja, energetika);
• Krepitev socialnega dialoga – socialni dialog po danskem modelu: večina vprašanj o pravicah in obveznostih delodajalcev in delojemalcev se ureja sektorsko – s panožnimi dogovori med socialnimi partnerji. Država določa le osnovni okvir, ne posega v podrobnosti delovnih razmerij, kar zmanjšuje birokracijo in povečuje odgovornost partnerjev;
• Programi vračanja slovenskih strokovnjakov in davčne olajšave;
• Uvedba modernih oblik dela (hibridno, platformno) z jasno zakonodajno ureditvijo;
• Povezava izobraževalnega sistema in gospodarstva – širitev dualnega modela, obvezna praksa, skupni razvoj kurikulov;
• Nacionalni program vseživljenjskega učenja – financiranje prekvalifikacij in usposabljanj v deficitarnih sektorjih;
• Pokojnine, ki nimajo osnove iz plačila prispevkov, se izvzamejo iz sistema pokojninske blagajne in so neposredno strošek državne blagajne;
• Pokojninska reforma z uvedbo II. pokojninskega stebra in postopno uvajanje III. pokojninskega stebra.

Učinki:

• Bolj fleksibilen in konkurenčen trg dela;
• Večja vključenost zaposlenih v odločanje;
• Hitrejša prilagoditev delovne sile tehnološkim in demografskim spremembam;
• Večja privlačnost Slovenije za talente;
• Boljša povezanost izobraževanja in gospodarstva.

Ciljni KPI: stopnja zaposlenosti ≥82 %, povečanje deleža odraslih v vseživljenjskem učenju na 25 % do 2032.

[1]“Fast track” postopek bo omejen izključno na projekte brez vplivov na okolje, ki ne zahtevajo presoje po direktivi EIA. Postopek bo vključeval digitalno vlogo, 30-dnevni rok odločanja, avtomatsko prednostno obravnavo in poseben strokovni panel, ki oceni izpolnjevanje pogojev (dodana vrednost nad 100 tisoč eur, visoka stopnja tehnološke zahtevnosti, minimalna poraba prostora).

Vzpostavitev nacionalne gospodarske strategije 2034

Rešitve:

• Nacionalna gospodarska strategija kot operativni načrt – strateški dokument z jasno vizijo in merljivimi cilji za dvig produktivnosti, dodane vrednosti in globalne prepoznavnosti gospodarstva. Preseči mora deklarativno raven in zagotoviti operativni načrt s konkretnimi koraki, časovnicami in odgovornimi nosilci;
• Fokusirana prioritetna področja in misijski pristop – jasno opredeljena prioritetna področja (npr. zeleno gospodarstvo, digitalizacija, prehranska varnost), skladna s Strategijo pametne specializacije (S5), s koncentracijo sredstev na področja največje konkurenčne prednosti;
• Preobrazba v podjetniško državo – do leta 2034 Slovenija postane podjetniška država, ki temelji na inovacijah, podjetniški miselnosti in ustvarjanju deljene vrednosti (CSV), namesto na prerazdeljevanju in birokraciji;
• Povezovanje kmetijstva, turizma in športa z gospodarstvom – podeželje kot strateška prednost in neizkoriščen potencial: lokalna pridelava hrane, turizem in šport, združeni v integrirane ekosisteme, ki ustvarjajo dodano vrednost, delovna mesta in trajnostno regionalno rast;
• Nacionalni razvojni okvir 2034 – povezava gospodarskih, socialnih in okoljskih ciljev v pet ključnih programskih stebrov, ki določajo prioritete, merljive cilje in povezane ukrepe različnih resorjev v enotno strategijo.

Učinki:

• Povečana stabilnost in odpornost gospodarstva;
• Jasna nacionalna vizija, ki presega parcialne politike;
• Bolj učinkovito usmerjanje sredstev in razvojnih prioritet.

Reforma inovacijskega ekosistema in prenos znanja v gospodarstvo

Rešitve:

• V okviru SDH se oblikuje Slovenski sklad za inovacije in strateške projekte (javno-zasebni hibridni model: lastna sredstva SDH, EU-viri, zasebni kapital);
• Reforma Strategije pametne specializacije (S5): ožji izbor prioritet, operativno spremljanje učinkov;
• Regulatorni peskovniki (regulatory sandboxes) kot testna okolja za inovativne produkte in storitve (AI, biotech, farmacija, robotika, demografske storitve);
• Industrijski grozdi z R&D podporo ter povezovanjem univerz, podjetij in vlagateljev (Enterprise Slovenija).

Učinki:

• Večja učinkovitost porabe javnih sredstev;
• Višja komercializacija znanja;
• Hitrejša digitalizacija industrije;
• Več podjetij z visoko dodano vrednostjo.

Ciljni KPI: povečanje deleža R&D projektov s tržnim učinkom na 50 % do 2032.

Demografska in migracijska politika

Rešitve:

• Digitalizacija postopkov zaposlovanja tujcev; enotno kontaktno mesto za delodajalce;
• Spodbude za vključevanje starejših v delo (upokojenski s. p.);
• Povezava investicij s kadrovskimi potrebami, šolskimi programi in regijskimi potenciali;
• Aktivna vloga gospodarstva pri oblikovanju pogojev za višjo nataliteto (stanovanjska politika, fleksibilno delo, podpora materam);
• Reforma poslovnih registrov in digitalna povezljivost (GURS, AJPES, FURS) za spremljanje demografskih in migracijskih trendov.

Učinki:

• Večja dostopnost kadra;
• Blaženje posledic staranja prebivalstva;
• Boljše povezovanje izobraževalnih in zaposlitvenih potreb.

Ciljni KPI: zmanjšanje strukturnih primanjkljajev na trgu dela za 30 % do 2032.

Vzpostavitev strateškega razvojnega partnerstva med državo, znanostjo in gospodarstvom

Rešitve:

• Dolgoročni razvojni konzorciji med raziskovalnimi inštituti (IJS, KI) in podjetji;
• Misijski programi za rast visokotehnoloških podjetij po vzoru uspešnih tujih praks.

Učinki:

• Usmerjanje raziskovalne odličnosti v konkurenčnost gospodarstva;
• Krepitev slovenskih tehnologij z globalnim potencialom.

Ciljni KPI: delež javno-sofinanciranih raziskav, ki preidejo v tržno uporabo ≥ 60 % do 2040.

Strukturna reforma izobraževalnega sistema

Rešitve:

• Prenova kurikulov: interdisciplinarno učenje, digitalne veščine, reševanje problemov, podjetnost. Sodelovanje izobraževanja in gospodarstva: uvedba vajeniškega sistema po nemškem modelu, povezava srednjih in višjih šol z delodajalci ter nagrajevanje podjetij, ki vlagajo v usposabljanje kadrov;
• Vseživljenjsko učenje kot sistemski steber razvoja kompetenc;
• Razvojna vozlišča univerz in gospodarstva: praktično usmerjeno izobraževanje in skupni razvoj produktov;
• Finančno opismenjevanje v izobraževalnem procesu.

Učinki:

• Več diplomantov z znanji prihodnosti;
• Zmanjšanje strukturne brezposelnosti;
• Hitrejša prilagoditev trga dela tehnološkim spremembam.

Ciljni KPI: delež diplomantov STEM + podjetniških smeri ≥ 45 % do 2040.