Boj proti korupciji

Korupcija sama od sebe ne bo izginila.

V Sloveniji raste občutek po vseprisotnosti korupcije. Ob dvomljivih imenovanjih generalnega direktorja Policije, pregrešno dragih železniških postajah, 350 milijonov evrov visokih aneksih za drugi tir, zasoljenimi cenami medicinske opreme, … niti politika ne daje zgleda.

Na Policiji manjka 2.863 sistemiziranih policistov, na Specializiranem državnem tožilstvu pa skoraj tretjina tožilcev in strokovnih sodelavcev, nimajo dovolj osebja. Zato vse večje kriminalne ribe ostajajo mirne. In tako je že od bančne luknje naprej. Očitno je to nekomu v interes. Sistemsko.

In ko slišimo, da se največji vladni stranki ne zdi prav nič spornega, če njihov predsednik brezplačno koristiti počitniške kapacitete prijatelja, ki ga potem imenuje na funkcije v zdravstvu, potem vemo, da je politična kultura v stanju, ko jo korupcija (pravih) pravzaprav ne moti.

Vendar, nekje je treba potegniti črto. Pač moramo, če želimo ohraniti mlade v državi ter razvojni potencial tistih, ki želijo ustvarjati. Zadnji dogodek z dopustniško naravnanim predsednikom vlade je prav lahko točka preloma.

Slovenija rabi korenit boj zoper korupcijo.
Demokrati smo to postavili v osrčje svojega programa.

Najprej je treba poenotiti informacijske sisteme policije, tožilstva in sodišč. Verjeli ali ne, danes predaja dokaznega gradiva še vedno poteka v papirnati obliki s prevozom fasciklov.

Nato je treba kadrovsko okrepiti tožilstvo in vpeljati kabinetni sistem. Le tako okrepljen tim je lahko kos dobro plačani obrambi obtoženih.

Javna naročila so postala farsa, zmagujejo eni in isti po vedno višjih (najnižjih!) cenah. V izogib temu so sosedi Italijani vzpostavili posebno agencijo ANAC, ki v grobem združuje agencijo za javna naročila in protikorupcijsko komisijo. In ima avtonomno financiranje, zato vlada nanjo ne more vplivati. In deluje!

Glede učinkovitega pregona organiziranega kriminala in korupcije pa se moramo ozreti k našim južnim sosedom. Ti so leta 2001 ustanovili USKOK – strah in trepet tistih, ki delujejo koruptivno. Do sedaj je preiskoval preko 2000 osumljencev, ne glede na politični ali družbeni položaj – od najbolj znanega primera Iva Sanadera, do zadnje odmevnejše preiskave zdravstvenega ministra Beroša novembra 2024 zaradi 25.000 evrov provizij pri opremi bolnišnice v Osjeku. Obsodilnost je 95 %. Skratka, na Hrvaškem je jasno – če se te loti USKOK, si zaključil. USKOK sestavlja preko 100 mladih, motiviranih in sposobnih preiskovalcev, ki imajo dostop do vseh virov informacij. Imajo benificiran delovni staž in bistveno višje plače. Zato učinek ne izostaja.

To potrebujemo tudi v Sloveniji. Je tudi temeljni pogoj, da se zaznava koruptivnosti začne dojemati kot nekaj splošno nesprejemljivega. In da se posledično zviša politična kultura, ki je trenutno na dramatično nizki ravni.