Glas demokratov

V zdravstvu ni reda. In to je problem!


4.01.2026

Komentar dr. Tadeja Ostrca

Večurno čakanje pacientov ni neizogibnost. Je posledica nereda.

Slovenija se znova in znova sooča z istimi težavami, ki jih pacienti občutijo vsak dan: dolgo čakanje na prevoz, nejasna pravila, nepregledni seznami koncesij in birokratske ovire, ki po nepotrebnem obremenjujejo ljudi, ki so že tako v težkem zdravstvenem stanju. Nedavno poročanje je pokazalo, da bolniki po obisku onkoloških ambulant čakajo pet ali celo šest ur, da pridejo domov.

Na to ne opozarjajo le mediji, temveč družine bolnikov, medicinske sestre in strokovna javnost. Sistem ne zna zagotoviti niti osnovne logistike prevozov, kaj šele predvidljivosti in dostojanstva za paciente. To ni le slab podatek v statistiki – to je neposreden trk realnega stanja sistema s pričakovanji ljudi.

Takšne situacije niso naključje. Niso višja sila. So posledica nereda v sistemu.

Toda vprašanje ni samo v časih čakanja. Ključno vprašanje je, ali imamo sploh resen, pregleden in upravljan zdravstveni sistem. Danes Ministrstvo za zdravje nima ažurnega, celostnega pregleda nad koncesijami: kdo jih ima, kje deluje, s kakšnimi obveznostmi in s kakšnimi dejanskimi kapacitetami. Prav tako ni sistema, ki bi omogočal učinkovit nadzor nad izvajanjem storitev.

Če ministrstvo nima pregleda, sistem preprosto ne more delovati.

To ni posledica “naključja”, temveč simptom globljega sistemskega nereda in nepreglednosti. Aktualna vladna “zdravstvena reforma” tega ne odpravlja. Nasprotno, z vrsto parcialnih zakonov in kozmetičnih popravkov ohranja obstoječe stanje. Več pravil, več birokracije, a brez jasne odgovornosti in brez reda.

Rezultat? Kaos v praksi in občutek, da se sistem ukvarja sam s sabo, ne pa z ljudmi.

Pacienti zato niso v središču sistema, temveč postajajo talci neusklajenih interesov izvajalcev, koncesionarjev in neučinkovitih nadzornih mehanizmov.

Kaj predlagamo Demokrati? Zdravstvo ne potrebuje še enega zakona. Zdravstvo potrebuje red!

Pri Demokratih zagovarjamo drugačen pristop. Ne ideološki, ampak upravljavski. Red se ne začne z gesli, ampak z organizacijo, preglednostjo in jasno odgovornostjo.

Zato zagovarjamo temeljite, ne površinske spremembe – prestrukturiranje zdravstvenega sistema okoli jasnih regijskih pristojnosti, enotnega pregleda in učinkovitega upravljanja.

  1. Pregledna in centralna evidenca koncesij
    Ministrstvo mora nemudoma vzpostaviti centralno in javno dostopno bazo vseh koncesij: kdo jih ima, na katerem področju in s kakšnimi obveznostmi. To ni samo tehnična rešitev, je osnovna demokratična zahteva po preglednosti.
  2. Regije prevzamejo upravljanje potreb po zdravstvenih storitvah
    Namesto centraliziranega pristopa “enega za vse” morajo regije prevzeti odgovornost za načrtovanje in usklajevanje storitev glede na dejanske potrebe prebivalcev. To zmanjšuje neučinkovitost in vrača odločanje bližje pacientom.
  3. Centralna dispečerska služba, ki upravlja kapacitete in logistiko
    Vzpostaviti je treba nacionalno dispečersko službo, ki ima v realnem času pregled nad prostimi kapacitetami, nad kadri, prostori, opremo in prevozi ter je povezana z javnimi zavodi in koncesionarji. Le tako se izognemo situacijam, ko pacient čaka ure, ker nihče ne ve, kdo je prost in kdo ne.
  4. Uravnotežen okvir med javnim in koncesijskim izvajanjem
    Javna služba mora biti okrepljena, koncesionarji pa vključeni v sistem pod enakimi pravili, jasnimi standardi in preglednim nadzorom. Manipulacij s čakalnimi seznami ne sme biti, ker vedno škodujejo ljudem.

To pomeni konec situacij, ko pacient čaka, ker se sistem ne zna organizirati. To pomeni, da kapacitete delajo za ljudi, ne vsaka sama zase.

Na koncu dneva je jasno: bolniki ne potrebujejo še enega zakona; potrebujejo red v sistemu; red, ki prinaša odgovornost, preglednost in pravičen dostop za vse.

Zato bodo volitve leta 2026 tudi izbira o tem, kakšno zdravstvo želimo. Ne izbira med levimi in desnimi.
Ampak izbira med kaosom in redom. Danes vlada kaos. Demokrati. prinašamo red, preglednost in odgovornost.