Točka preloma – ukrepati ZDAJ

Bodimo iskreni – romska problematika ni od včeraj. Vse vlade nosijo del odgovornosti. Dejstvo pa je, da je v času te vlade zaradi poudarjanja vidika človekovih pravic, sankcioniranja posameznih policistov zaradi aktivnosti v času prejšnje vlade (nekaj najslabšega, kar se lahko zgodi za moralo in pokončnost policije je, da vodstvo policije ne stoji za policisti!!!), zaradi kadrovske podhranjenosti ter izjemno nekompetentnega vodstva policije in ministrstva prišlo do točke preloma.

Posledice so očitne – medtem ko je povprečni reakcijski čas za policijsko intervencijo 10–15 minut, je v romskih naseljih reakcijski čas med eno uro in uro in pol. Ker policisti preprosto ne vedo več, če bo vodstvo policije in ministrstva po intervenciji stalo za njimi, ali pa bo uvedlo interne nadzorne postopke zaradi domnevne kršitve človekovih pravic.

Ob spoznanju, da ponavljajoči se prekrški, manjša kazniva dejanja in ostale predrznosti ostajajo nesankcionirane, so šli posamezni člani romske skupnosti vse dlje. Na koncu je moral umreti človek, ki je zgolj želel zaščititi svojega sina. To je res tragedija.

Kdo nosi svojo odgovornost?

Predsednik vlade Robert Golob, ki je predloge dolenjskih županov, podkrepljene s preko 33.000 podpisi državljank in državljanov, zavrnil kot nepotrebne. Napovedal je sicer sklic posebne skupine, ki pa do danes ni naredila ničesar za odpravo vzrokov problema.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, ki je na dveh interpelacijah zatrjeval, da obvladuje zadeve na področju romske problematike. Na zadnji interpelaciji je celo dejal, da je takšen očitek – žaljiv.

Poklukarjeva odgovornost je tudi osebna: spomladi letošnjega leta je zahteval oblikovanje posebne delovne skupine, katere glavni namen bi bilo pripraviti pravno podlago za to, da se male tatvine (točenje goriva brez plačila, kraje polnih vozičkov v trgovinah) ne vodijo več kot kazniva dejanja, ampak kot prekrški. In potem bi seveda raven kaznivih dejanj v jugovzhodni Sloveniji statistično padla.

Odgovornost nosi tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki je vseskozi glasno zatrjevala, da sprememba zakonodaje zaradi romske problematike ni potrebna. Nič ni naredila, prav nič!

Odgovornost nosijo tudi sodišča – vsi tisti preiskovalni sodniki, ki so kljub ponavljajočim se kaznivim dejanjem s sklicevanjem na male tatvine in bagatelna kazniva dejanja ustvarili sistem splošne nekaznovalnosti, ki je neposredno spodbujal k še več takšnih ravnanj. Na prostosti je tako tudi oseba s kar 70 ugotovljenimi kaznivimi dejanji. Mislite, da se njegovi pajdaši kaj bojijo represivnih organov? Ne. Imajo dobesedno uradno licenco za prosto krajo!

In nenazadnje, svoj del odgovornosti nosijo tudi iz proračuna financirani nevladniki, ki so Romom, namesto da bi jim jasno vedno znova in znova dali vedeti, česa se v demokratični družbi ne smejo početi, predvsem svetovali, kako naj s procesnimi zahtevami zavlačujejo in zavirajo postopke pred organi pregona, ko so leti v naselja prišli izvajati svoje primarno delo – ohranjanje reda in miru ter preiskavo kaznivih dejanj.

A to je zgodovina. Ključno je, kako bomo reagirali sedaj.

Pozivi k oboroževanju s strani politike so nesprejemljivi, zavržni.

Pozivi k državljanski nepokorščini in oblikovanju lastnih varnostnih odredov s strani lokalnega prebivalstva so razumljiv odziv na nedelovanje državne ravni. A ne vodijo v pravo smer.

Pravi odziv je izključno urgentna zaveza politike – vladne in opozicijske, da s konkretnimi ukrepi, kratkoročnimi in dolgoročnimi, zarežemo v rakavo tkivo nedelujoče države in njenih institucij:

1. Ničelna toleranca do ponavljajočih se prekrškov in kaznivih dejanj po celotni verigi organov pregona.

2. Sistemski ukrepi za skrajšanje reakcijskih časov policijskih patrulj na varnostno obremenjenih območjih.

3. Oblikovanje posebne intervencijske enote z vso potrebno opremo za varnostno obremenjena območja, ki bo nemudoma odreagirala na vsako kršitev JMR oz. kaznivo dejanje.

4. Sprememba kazenske zakonodaje v smeri stopnjevanja sankcij pri specialnem povratništvu do pripora.

5. Sprejem preostalih dveh zakonov, ki so jih predlagali župani in prebivalci JV Slovenije v zvezi z romsko problematiko.

6. Striktno vezanje socialne podpore na spoštovanje zakonodaje in ustave.

7. Razmislek o avtomatičnem izplačilu polovice socialne pomoči v naravi.

8. Medresorsko usklajevanje ukrepov, kar pomeni sodelovanje Policije, FURS in Centrov za socialno delo z namenom preiskovanja kaznivih dejanj, ugotavljanja nesorazmernih finančnih sredstev in prejemanja socialnih transferjev.

9. Korenita prenova nacionalnega programa ukrepov Vlade RS za Rome za obdobje 2021 – 2030 v sodelovanju s predstavniki romske skupnosti

Potrebni so takojšnji konkretni ukrepi, v nasprotnem primeru bodo razmerja na JV delu Slovenije ušla izpod nadzora.