Komentar

Točka preloma – STOP KORUPCIJI


15.04.2025

Slovenija rabi korenit boj zoper korupcijo. Demokrati smo to postavili v osrčje svojega programa. Naslednji mandat je točka preloma.

Komentar predsednika stranke dr. Anžeta Logarja

Bilo je jeseni 2023. Slabo leto po absolutni zmagi na volitvah, predsednik stranke António Costa je suvereno vodil svojo tretjo portugalsko vlado. Zjutraj, 7. novembra je tožilstvo sporočilo, da ga preiskujejo v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi v poslih z litijem in ‘zelenim’ vodikom. Skupaj še z nekaterimi ministri njegove vlade.

Nekaj ur zatem, po pogovoru s predsednikom države, je portugalski premier sporočil, da ima “čisto vest” in popolno zaupanje v pravosodje. V takšnih primerih dolžnosti predsednika vlade niso združljive s kakršnim koli sumom. In v teh okoliščinah sem predsedniku republike predložil svoj odstop.

Sledile so predčasne volitve in nova vlada.

Medtem v Sloveniji raste občutek po vseprisotnosti korupcije. Ob dvomljivih imenovanjih generalnega direktorja Policije, pregrešno dragih železniških postajah, 350 milijonov evrov visokih aneksih za drugi tir, zasoljenimi cenami medicinske opreme in ponujanju večne podpore srbskemu predsedniku Vučiču za projekt v vrednosti 18 mrd evrov.

Na Specializiranem državnem tožilstvu še vedno manjka skoraj tretjina tožilcev in strokovnih sodelavcev, nimajo dovolj osebja, kabinetni sistem je samo pobožna želja. Zato vse večje kriminalne ribe ostajajo mirne. In tako je že od bančne luknje naprej. Očitno je to nekomu v interes. Sistemsko.

Vlada je brez ukrepov. Brez načrta, kako to spremeniti. Še več, sodeč po tem, da se največji vladni stranki ne zdi prav nič spornega, če njihov predsednik brezplačno koristiti počitniške kapacitete prijatelja, ki ga potem imenuje na pomembne funkcije v zdravstvu, niti ni za pričakovati, da bomo na področju boja zoper korupcijo videli konkretne ukrepe.

Vendar, nekje je treba potegniti črto. Pač moramo, če želimo ohraniti mlade v državi ter razvojni potencial tistih, ki želijo ustvarjati. Zadnji dogodek z dopustniško naravnanim predsednikom vlade je kaplja čez rob.

Slovenija rabi korenit boj zoper korupcijo. Demokrati smo to postavili v osrčje svojega programa. Naslednji mandat je točka preloma.

Najprej je treba poenotiti informacijske sisteme policije, tožilstva in sodišč. Verjeli ali ne, danes predaja dokaznega gradiva še vedno poteka v papirnati obliki s prevozom fasciklov. Tam se lahko tudi kaj izgubi.

Nato je treba kadrovsko okrepiti tožilstvo in vpeljati kabinetni sistem – torej oddelke, kjer tožilec vodi postopek, gradiva pa mu pripravljajo za to usposobljeni strokovni sodelavci. Le tako okrepljen tim je lahko kos dobro plačani obrambi obtoženih.

Tudi organizacijsko je treba marsikaj postoriti. Javna naročila so postala farsa, zmagujejo eni in isti po vedno višjih cenah. V izogib temu so sosedi Italijani vzpostavili posebno agencijo ANAC, ki v grobem združuje agencijo za javna naročila in protikorupcijsko komisijo. In ima avtonomno financiranje, zato vlada nanjo ne more vplivati. In deluje!

Glede učinkovitega pregona organiziranega kriminala in korupcije pa se moramo ozreti k našim južnim sosedom. Ti so leta 2001 ustanovili USKOK – strah in trepet tistih, ki delujejo koruptivno. Do sedaj je preiskoval preko 2000 osumljencev, ne glede na politični ali družbeni položaj – od najbolj znanega primera Iva Sanadera, do zadnje odmevnejše preiskave zdravstvenega ministra Beroša novembra 2024 zaradi 25.000 evrov provizij pri opremi bolnišnice v Osjeku. Obsodilnost je 95 %. Skratka, na Hrvaškem je jasno – če se te loti USKOK, si zaključil. USKOK sestavlja preko 100 mladih, motiviranih in sposobnih preiskovalcev, ki imajo dostop do vseh virov informacij. Imajo benificiran delovni staž in bistveno višje plače. Zato učinek ne izostaja.

To potrebujemo tudi v Sloveniji. Je tudi temeljni pogoj, da se zaznava koruptivnosti začne dojemati kot nekaj splošno nesprejemljivega. In da se posledično zviša politična kultura, ki je trenutno na dramatično nizki ravni.

Še epilog zgodbe iz uvoda. Pet dni po tem, ko je portugalski premier odstopil, je tožilstvo javnosti posredovalo popravek svojega sporočila za javnost. Navedli so, da je pri prepisovanju telefonskih prisluhov prišlo do pomote. Generalno tožilstvo je zmotno zamešalo ime takratnega predsednika vlade

Antónie Coste z imenom ministra za gospodarstvo Antónie Coste Silve, ki je dejansko deloval koruptivno.

Antonio Costa, nekdanji portugalski premier, je danes predsednik Evropskega sveta. Zato, ker je ravnal častno, kakor pritiče pomembni politični funkciji. Ob spoznani napaki je zato dobil drugo, boljšo priložnost.

Kdor se kljub utemeljenim obtožbam oklepa položaja, sicer lahko vztraja do konca. Ampak druge priložnosti ne bo dobil.