Vzgoja in izobraževanje


Zvočni posnetek

V Sloveniji je osnovnošolsko izobraževanje obvezno. Država mora zato zagotoviti varno, učinkovito, pravično, dostopno, kakovostno in prožno  vzgojno-izobraževalno okolje, ki omogoča posameznemu otroku in mladostniku razviti njegove individualne sposobnosti in kompetence, ob spodbujanju vrednot sodelovanja in medsebojne povezanosti, ter pridobivanj znanja na mednarodno konkurenčni ravni.

Šola naj uči in vzgaja na način, da spodbuja sodelovanje, samoiniciativnost, ustvarjalnost, kritično mišljenje, podjetnost ter digitalno pismenost.

Šola je avtonomna ustanova z jasnimi pravili delovanja, definiranimi odnosi učenci/starši – učitelji/šola – nacionalna zakonodaja/ministrstvo. Učni načrt mora biti prilagojen zahtevam sodobnega časa ter strokovnim podlagam, zagotovo pa ne željam staršev. Okrepiti je treba avtonomnost učiteljev in zanimanje za učiteljski poklic.


Cilj 2030: univerzalna dostopnost, visoka kakovost in sistematična zgodnja pismenost/številska pismenost – vrtec kot prva učilnica slovenščine, socializacije in radovednosti.

Prednostni ukrepi

  • Nacionalni standard “ničelnih čakalnih vrst”: obvezna centralizacija vpisov v vseh občinah; mesečno javno poročanje o zasedenosti in čakalnih seznamih; skupna državna/občinska ekipa za “hot spot” občine;
  • Intenzivni jezikovni modul slovenščine za tujegovoreče otroke: min. 5 pedagoških ur tedensko; po potrebi poletne pripravljalnice pred vstopom v 1. razred;
  • Dodatni strokovni delavec (učitelj slovenščine/jezikovni mediator) v oddelkih z visokim deležem tujegovorečih; razvoj didaktičnih kompletov (slovarji, igre, zgodbe);
  • Mobilni logopedski timi (regijsko), ki na poziv vrtca izvedejo oceno in kratke intervencije; prioritetno financiranje asistenc v oddelkih z več OPP.

Ukrepi mandata

  • Ciljne štipendije za logopede, specialne pedagoge, vzgojitelje (zlasti za ruralna območja) + zaveza prve zaposlitve v javnem vrtcu;
  • Regionalni centri podpore (logopedija, specialna pedagogika) kot partnerji vrtcem;
  • Sistematična vključenost staršev;
  • Modularni urniki in fleksibilni časi (npr. podaljšan popoldanski termin) v urbanih sredinah; premišljena raba alternativ (družinski vrtec, varuške) z jasnimi standardi.

Cilj 2030: odlična pismenost (bralna, matematična, naravoslovna in digitalna), osnove logike in kritičnega mišljenja ter spodbude za karierno orientacijo od 7. razreda naprej.

Prednostni ukrepi

  • Krepitev svetovalnih služb in duševnega zdravja: minimalni standard: en svetovalni delavec/250 učencev (psiholog/pedagog/socialni delavec) za hitre intervencije ob izbruhih stisk;
  • Šole dobijo protokole za zgodnje prepoznavanje stisk (odsotnosti, nenaden upad ocen, nasilje) in povezavo s CSD/ZZ;
  • Jezikovna podpora priseljencem 2.0: obvezna uporaba slovenščine kot maternega jezika v šolah; možnost podaljšanja dodatnih ur slovenščine tudi po 2. letu, če diagnostika pokaže potrebo (zlasti pri učencih, vključenih po 10. letu);
  • Zagotavljanje osnovnega standarda digitalne pismenosti (varnost, iskanje in vrednotenje virov, ustvarjanje besedil/podatkov, osnove programerske logike) in povezovanje z razrednimi cilji (3., 6., 9. razred).

Ukrepi mandata

  • Prepoved uporabe pametnih mobilnih telefonov v (osnovni) šoli;
  • Vrtci, osnovne in srednje šole bodo otrokom in učencem ponujale zdravo, lokalno pridelano hrano ter s tem spodbujale lokalno prehransko samooskrbo;
  • Uvedli bomo poseben razširjeni program (RAP) obšolskih dejavnosti, v katerem bodo učenci in učenke spoznali pridelavo hrane in njeno pot od “vil do vilic”;
  • Učiteljem bomo zagotovili večjo avtonomnost pri dodeljevanju vzgojnih ukrepov na sistemski ravni z notranjo organiziranostjo ter z enostavnejšimi (nebirokratskimi) postopki in manj nepotrebne »papirologije«;
  • V zadnji triadi bomo predlagali omejitev šolskih vsebin učencev z medpredmetnimi povezavami, ki omogočajo več projektnega in doživljajskega dela in nudijo šolam več avtonomije.

Ukrepi

  • Ponovno bomo uvedli programe za dvig bralne pismenosti z uvajanjem različnih delavnic, ki vsebujejo učenje branja, razumevanje prebranega in spodbujanje bralnih navad. Programi za dvig bralne pismenosti v OŠ morajo izhajati iz bolj ozaveščenega pristopa k razvoju rabe govorjene in pisane slovenske besede;
  • Pripravili bomo strategijo za dvig kritičnega razmišljanja v osnovnih in srednjih šolah. Učenci se bodo naučili prepoznavati in ocenjevati informacije, razvijati svoje argumente in razmišljati o alternativnih rešitvah;
  • V šole bomo uvedli več projektnega dela. Gre za preoblikovanje iz učitelja kot edinega nosilca znanja v učilnici v mentorja, ki učence spodbuja k aktivnemu raziskovanju in kritičnemu mišljenju;
  • Med jedrne predmete bomo uvedli predmet, s katerim bomo otrokom in mladim povečali znanje digitalizacije za izobraževalne namene (npr. razumevanje algoritmov, uporaba digitalnih orodij – ne za igrice in zabavo, ampak za spoznavanje priložnosti uporabe teh orodij);
  • Med mladimi bomo spodbujali razvoj podjetniške miselnosti in inovativnosti z uvedbo izbirnega predmeta s področja podjetništva ter finančnega opismenjevanja;
  • Vpeljali bomo pravilnike za vzpostavitev jasnega partnerskega odnosa med starši in šolskim osebjem, z jasnimi mejami med vplivom staršev in odgovornostjo učiteljstva ter z zaščito avtonomije šole. Učiteljem bomo povrnili ugled in veljavo;
  • Zmanjšali bomo birokratske obremenitve učiteljev in učiteljic z upoštevanjem avtonomnosti in zaupanja v njihovo delovanje;
  • Avtonomijo šol bomo okrepili z vrnitvijo sestave sveta šole na razmerje 3-3-3;
  • Uvedli bomo dodatne učne ure za tiste, ki zmorejo več, in spodbujali šole in učitelje k pripravi na različna nacionalna in mednarodna tekmovanja. Priprava na tekmovanja spada med opis del in nalog učitelja oziroma učiteljice, upošteva se pri točkovanju za napredovanje v plačne razrede;
  • Šolski sistem bomo oblikovali v smeri sprejemanja odgovornosti zase ter za svoja ravnanja in odločitve. Ukrepi: dosledna pravila, jasno začrtane meje, dosledno uveljavljanje posledic, jasna določitev odgovornosti. Osnutek pravil na nacionalni ravni – izvedba po šolah, določitev roka; upoštevanje avtonomije – načelo subsidiarnosti;
  • Uvedli bomo mehanizme za reševanje nasilja na šolah. Ukrepi bodo oblikovani na način, da bodo popolnoma zaščitili žrtev nasilja, omogočili začasno odstranitev vršilcev nasilja iz razreda in šole, olajšali mehanizme prešolanja nasilnih učencev ter pospešitev v primerih hudega nasilja (strokovna služba na ministrstvu), okrepili podporne mehanizme, ki prevzamejo najtežje primere in razbremenijo šolo;
  • Proučili bomo možnost razvoja zavodov za prevzemanje in obravnavo otrok z resnimi motnjami vedenja v smislu zaposlitve večjega števila strokovnih delavcev na področju socialne službe in psihoterapije;
  • Pripravili bomo letni državni načrt vpisa z določitvijo števila gimnazijskih, tehniško‑strokovnih in poklicnih mest po sektorjih ter javno objavili deficitarne poklice in ciljne kvote (za deficitarne poklice bodo na voljo višje štipendije);
  • Vajeništvo 2.0: uvedli bomo register akreditiranih podjetij za vajeništvo in licenco mentorja (usposabljanje iz mentorstva, varnosti, didaktike);
  • Antistigmatizacijska kampanja o pomenu duševnega zdravja na nacionalni ravni (npr. tudi prek socialnih omrežij in šol). Ozaveščanje o duševnih stiskah, s poudarkom na odpiranju prostora za pogovor med mladostniki in v delovnih okoljih, po vzoru akcije iz leta 2023 (Leto duševnega zdravja);
  • Finančna dostopnost psihološke pomoči. Uvedba sistema “vavčerjev za psihoterapijo” – do 10 brezplačnih ur na leto za mlade do 29 let, financiranih iz državnega proračuna in evropskih zdravstvenih skladov.