Varnost

Glavno vlogo pri zagotavljanju civilne varnosti – varnost posameznikov in skupnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države – nosi policija, ki mora državljanom zagotavljati visoko stopnjo varnosti pred najhujšimi oblikami organizirane, gospodarske, klasične in kibernetske kriminalitete. Policija je del kritične državne infrastrukture, zato je primarna naloga države, da ji zagotovi ustrezno finančno, tehnično in kadrovsko podlago za učinkovito delovanje. Poleg tega mora zakonodajalec poskrbeti za ustrezno pravno varstvo policistov. Zavzemamo se za strožje sankcije v primeru napada na uradno osebo. Poleg tega predlagamo možnost stopnjevanja sankcij v primeru ponovitve prekrškovnih oziroma kaznivih dejanj posameznika za povečanje učinkovitosti in preventivnosti kaznovalne politike.

Zavzemamo se za kontinuirano usposabljanje in izobraževanje ter tesno sodelovanje deležnikov, ki zagotavljajo podlago za učinkovit pregon kaznivih dejanj (Finančna uprava RS, Tržni inšpektorat RS, Banka Slovenije, Urad RS za preprečevanje pranja denarja itd.).

Za učinkovitejši in odločnejši boj zoper korupcijo belih ovratnikov in gospodarski kriminal se zavzemamo za ustanovitev finančne policije z ustreznimi pooblastili, strokovnim vodstvom ter zadostnimi finančnimi in kadrovskimi viri.

Padec Berlinskega zidu oziroma železne zavese je predstavljal upanje v boljšo, demokratično družbo, družbo s krepitvijo mednarodnih odnosov, med drugim političnih, gospodarskih in kulturnih vezi ter posledično tudi varnosti. Rezultat dobrih 30 let kasneje je zelo daleč od pričakovanj. Mednarodno okolje je postalo nepredvidljivo bolj kot kdajkoli prej. Na evropskem kontinentu ponovno divja vojna, razmere na Bližnjem vzhodu so nestabilne, v Tajvanski ožini se napetosti stopnjujejo, krepijo se avtokracije, katerih namen je spodkopavati naše temeljne vrednote in naš način življenja.

Poleg državno financiranega terorizma, ki se izvaja neposredno ali posredno preko t. i. proksijev, organiziranih mednarodnih kriminalnih združb, odkritih sovražnosti posameznih avtokratskih režimov, nam pretijo tudi nevarnosti v obliki hibridnih groženj in kibernetski napadov, katerih namen je ogroziti delovanje države in njenih podsistemov.

Narava teh groženj zahteva prenovo strategije o krepitvi varnosti države, njenih varnostnih strukturah in varnosti državljanov.

V sklopu tega Demokrati. predvidevamo temeljit razmislek o novi paradigmi obrambne politike.

Za učinkovito obravnavanje varnostnih izzivov je potrebno zagotoviti fleksibilnost in prilagodljivost obrambnega sistema ter normativnih dokumentov, da se lahko hitro odzovemo na različne scenarije v miru, krizi ali vojni. Prav tako je pomembno vzpostaviti učinkovite mehanizme za koordinacijo in upravljanje virov ter zagotoviti, da so vsi viri uporabljeni na najbolj ekonomičen in racionalen način.

Modernizacija opreme in uvajanje novih tehnologij morata biti prednostna naloga, pri čemer je treba zagotoviti tudi ustrezno usposabljanje in izobraževanje kadra za uporabo teh tehnologij. Kadrovska politika mora vključevati ustrezno selekcijo, usposabljanje in motivacijo kadra, da se zagotovi učinkovito izvajanje obrambnih nalog.

Glede na geostrateško pozicijo, velikost, omejenost sredstev in mednarodno vpetost se mora Slovenija osredotočiti na oblikovanje obrambnega sistema s krepitvijo dejavnika odvračanja. To zahteva stalne naložbe v obrambo in vzdrževanje zmogljivosti tudi v odsotnosti neposrednih groženj. Občutek varnosti v državi je pomemben, vendar tudi dvorezen meč – po eni strani krepi uspešno delovanje države in družbe, po drugi strani pa lahko privede do zanemarjanja pripravljenosti na nevarnosti, ki se lahko prej ali slej pojavijo na obzorju. Ko pa grožnja postane očitna, je običajno že prepozno, vsekakor pa predrago. Prepočasno sprejemanje ključnih odločitev lahko torej resno ogrozi nacionalno varnost, vsaka zamuda in zapravljanje časa pa se lahko kaznujeta pri ustreznem obvladovanju tveganj, še posebej ko so ta že otipljiva.

Varnost je tesno povezana s pridobivanjem informacij in izmenjavo varnostno občutljivih informacij z enako mislečimi državami. Zato moramo stremeti k profesionalizaciji obveščevalnih organov, ki bodo zasledovali nacionalne interese.

Hibridne oblike in kibernetske grožnje terjajo opremljanje s sodobno tehnologijo in ustrezno usposobljenimi kadri, ki bodo znali vnaprej opozoriti na potencialne grožnje in ukrepati v zgodnji fazi. V ta namen predlagamo razmislek o ustanovitvi posebne agencije za ukvarjanje s kibernetskimi in hibridnimi grožnjami.

V okviru kolektivne varnosti s članstvom v Zvezi NATO pa Slovenija krepi svojo varnost in hkrati nudi varnost s sodelovanjem v mednarodnih civilnih ali vojaških misijah, ki se izvajajo tudi v okviru članstva v EU. Slovenija kljub leta 2014 sprejeti zavezi ne namenja 2 % BDP za obrambo, kar slabi njeno pozicijo v Zvezi NATO in hkrati njen zunanjepolitični doseg. Ker moramo za našo varnost najprej poskrbeti sami, se Demokrati. zavzemamo za spoštovanje sprejetih zavez ter posledično krepitev notranje in zunanje varnosti, s čimer nameravano vrniti Slovenijo nazaj med kredibilne in vplivne članice zavezništva.