Pravosodni sistem sestavljajo: Ministrstvo za pravosodje, sodišča, tožilstvo, notariat, odvetništvo, državno odvetništvo, v najširšem smislu pa lahko k njemu prištevamo tudi ustavno sodišče, ki je sicer ustavna institucija sui generis. Za dobro delovanje pravosodnega sistema so potrebne reforme v okviru vseh naštetih organov.
Na Ministrstvu za pravosodje je treba vzpostaviti sistem učinkovitega in odgovornega upravljanja, ki bo temeljil na jasni viziji pravosodnega sistema. Temeljni strateški cilj pravosodja bi moral biti vzpostavitev enotnega, popolnoma digitalnega, tudi na UI temelječega, pred kibernetskimi napadi varnega e-pravosodnega sistema Republike Slovenije, s sledljivostjo vseh faz postopka za sodnike, tožilce, odvetnike in stranke: E-Pravosodje.si.
Poseben poudarek bo namenjen spodbujanju pozitivne kadrovske selekcije, meritokraciji ter zagotavljanju najboljših vodstvenih kadrov v sodstvu in njegovem upravnem delu, zlasti pa na strani predsednikov sodišč, ki bi morali biti najboljši med enakimi.
Zvišanje ugleda sodniškega poklica bo dodatno podprto s koncentriranim sojenjem, pri katerem se bodo procesna pravila prilagodila učinkovitejšemu poteku sodnih postopkov.
Digitalizacija sodstva bo omogočila lažjo dostopnost sodnih odločitev, javnost sodnih obravnav ter boljši nadzor nad potekom in trajanjem postopkov. Uvedba digitalnih tehnologij bo prispevala tudi k doslednemu spoštovanju časovnih standardov, kar bo sodne postopke še dodatno pospešilo.
Okrepilo se bo upravno sodstvo (številčno, kadrovsko in tehnološko). Nanj se bodo z Ustavnega sodišča prenesle pristojnosti nadzora ustavnosti in zakonitosti podzakonskih predpisov, o katerih bo slednjič odločil Upravni oddelek Vrhovnega sodišča.
[1]Za potrebe učinkovite preiskave se NPU preoblikuje v posebno enoto policije za pregon korupcije in organiziranega kriminala.