Okolje, prostor, kohezija in regionalni razvoj

Vode, gozdove, zemljišča in drugi deli okolja so naše bogastvo, ki ga je treba varovati za prihodnje generacije. Hkrati moramo omogočiti razvoj, ki bo zagotavljal perspektivo kvalitetnega življenje. Slovenija se že sooča s posledicami podnebnih sprememb, kot so suše, poplave, vročinski valovi ,in poškodbami infrastrukture. Zato bomo podnebno politiko integrirali v vse odločitve o prostoru, koheziji in regionalnem razvoju.

Da bi dosegli oba cilja so potrebne izboljšave, ki smo jih v stranki Demokrati. strnili v naslednje ukrepe:

• Oblikovanje vsebinsko zaokroženega ministrstva: ustanovitev Ministrstva za okolje, prostor, kohezijo in regionalni razvoj za racionalnejše upravljanje povezanih področij in zagotavljanje učinkovitega črpanja EU sredstev;
• Uvedba zavezujočih rokov in debirokratizacija: takojšnja uvedba zavezujočih rokov za odločanje v upravnih postopkih in začetek pregleda skladnosti področne zakonodaje s pomočjo umetne inteligence za odpravo birokratskih ovir. V največji možni meri bomo v upravne postopke vpeljali t. i. pozitivno presumpcijo: če pristojni upravni organ ne odloči v predpisanem roku, se šteje, da je odločil pozitivno.
• Zagotovili bomo merljivost vodstvenih kadrov: vzpostavili bomo sistem rednega spremljanja in ocenjevanja uspešnosti direktorjev in drugih vodij ter  zaposlenih na ministrstvu. Uveljavljali bomo odgovornost vodij preko sistema primerjav uspešnosti med organi javne uprave (benchmarking);
• Zagotovili bomo zakonske in operativne pogoje, da bodo podjetja v Sloveniji lahko v največji možni meri predelovala odpadke v proizvode (uporaba vsaj 20–30 % recikliranih agregatov kot novih gradbenih materialov pri vseh investicijah države in občin, obveznost predelave zemeljskih izkopov v t. i. »novo zemljo«, olajšave za podjetja in druge osebe, ki predelujejo odpadke v proizvode);
• Ostanke komunalnih odpadkov, ki jih proizvedemo 240 tisoč ton letno, bomo s termično obdelavo in pretvorbo v toplotno in električno energijo predelali v Sloveniji – na lokacijah, ki bodo okoljsko sprejemljive;
• Poenostavili in skrajšali bomo postopke sprejemanja občinskih prostorskih načrtov, presoje vplivov na okolje, postopke izdaje integralnega gradbenega dovoljenja in druge postopke tako, da bomo združili različna mnenja in mnenjedajalce v enega, ki bo organiziran teritorialno (na območju statističnih regij). Izvedli bomo celovito revizijo projekta izgradnje Kanala C0 in drugih okoljsko spornih projektov in v primeru ugotovljenih nepravilnosti ustrezno ukrepali.  Do zaključka nadzora bodo dela ustavljena;
• Da bi mladim omogočili dostopen dom, bomo na območju statističnih regij v partnerstvu z občinami določili stavbna zemljišča, ki bodo namenjena gradnji stanovanjskih hiš in stanovanj ter uvedli hitro pridobivanje gradbenega dovoljenja za gradnjo lastne hiše;
• Spodbujali bomo kmetijstvo, hkrati pa bomo na območjih kmetijskih zemljišč 2., 3. in 4. kategorije omogočili uvedbo mešane namenske rabe, na kateri bodo poleg kmetijske dejavnosti možne tudi določene gospodarske dejavnosti, kot so npr. turizem, mala obrt in podobno;
• Predpisali bomo, da je treba izgubo kmetijskih zemljišč (ko se ta s spremembo namenske rabe spremenijo v zazidljiva) nadomestiti predvsem z obnovo degradiranih kmetijskih zemljišč, kmetijskih zemljišč v zaraščanju, izboljšanjem obstoječih kmetijskih zemljišč in vzpostavitvijo novih kmetijskih zemljišč, predvsem z uporabo t. i. »nove zemlje«;
• Vzpostavili bomo digitalno platformo, ki bo omogočala zainteresiranim osebam pregledno spremljanje postopka prostorskega načrtovanja v vseh njegovih fazah, in tako zagotovili, da bodo postopki občinskega prostorskega načrtovanja bolj pregledni;
• Postopek sprejemanja občinskih prostorskih načrtov bomo poenostavili med drugim z združitvijo različnih mnenj ter zagotovili možnost preverjanja njihove utemeljenosti. Tako bodo postopki tudi hitrejši;
• V sklopu Načrta razvoja Slovenije bomo izvedli popis vseh degradiranih območji po Sloveniji in jim v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi določili potencialna področja razvoja. S poenostavitvijo postopka prostorskega načrtovanja bomo pospešili prenovo degradiranih območij;
• Varnost pred poplavami bo postala eno od prioritetnih področij ministrstva;
• Povišali bomo obseg vlaganj v urejanje vodotokov in s tem zagotovili večjo varnost za ljudi in njihovo premoženje;
• Ustanovili bomo poseben sklad za takojšnje ukrepanje ob poplavah in drugih naravnih nesrečah;
• Povečali bomo nadzor države nad izvajanjem državnih javnih služb urejanja voda;
• Vzpostavili bomo državni sklad za obnovo naravnih vrednot (npr. presihajoča jezera, kraška brezna, slapovi, drevesne znamenitosti), v katerega bodo del sredstev vplačevale tudi pravne osebe, ki na območju naravnih vrednot opravljajo turistično ali gostinsko dejavnost.
• Vpeljali bomo digitalno nadzorno mrežo za kritična območja (npr. nelegalna vožnja v naravi);
• Okrepili bomo fizični nadzor – z večjim številom in boljšo usposobljenostjo naravovarstvenih nadzornikov;
• Urbanizacijo bomo usmerili na območja, ki so bila v preteklosti že pozidana, da se ohranijo naravna tla, ter vzpostavili obnovo tal vseh vrst degradiranih zemljišč in prednostno izboljšali obstoječa naravna tla z uporabo t. i. »nove zemlje«;
• Plodno zemljo, ki je odstranjena pri gradbenih posegih, bomo zaščitili kot enega ključnih naravnih virov.

Črpanje evropskih sredstev bomo postavili kot prioriteto ministrstva:

• • Določili bomo jasne prioritete in osredotočili financiranje na razvojna področja z visoko dodano vrednostjo,
  • Poenostavili bomo razpise ter izboljšali podporo občinam in nevladnim organizacijam (avtomatizacija izpolnjevanja vlog na podlagi lastnih evidenc; enostavno elektronsko spremljanje celotnega postopka),
  • Vzpostavili bomo javno bazo vseh EU-projektov s prikazom rezultatov (poraba, učinek, trajnost),
  • Vzpostavili bomo skupen organ za pripravo in izvajanje evropske politike in nato za dejansko implementacijo evropske kohezijske politike,
  • Celovito bomo digitalizirali procese od prijave do poročanja,
  • Pri izbiri projektov z vključitvijo lokalnih skupnosti in regij z uporabo teritorialnih mehanizmov financiranja bomo okrepili pristop ‘od spodaj navzgor’;

• Ustanovili bomo 12 razvojnih skladov (po statističnih regijah) za sofinanciranje različnih projektov, ki bodo prispevali k skladnejšemu regionalnemu razvoju. Razvojni skladi bodo imeli jasno opredeljena merila za izbor projektov: učinek na lokalna delovna mesta, prispevek k zmanjšanju razvojnih razlik, vpliv na okolje in podnebno odpornost ter dolgoročno vzdržnost. Upravni odbor vsakega sklada bo sestavljen iz predstavnikov občin, gospodarstva, civilne družbe in države, pri čemer nobena skupina ne bo imela večine. Rezultati financiranih projektov (cilji, poraba, doseženi učinki) bodo javno objavljeni v spletni bazi vseh EU in nacionalnih razvojnih projektov;
• Pripravili bomo zakonsko podlago za ustanovitev pokrajin;
• Obstoječa Strategija razvoja Slovenije 2030 kot akt, ki določa razvojne cilje, in Nacionalni program varstva okolja kot akt, ki določa varstvene cilje, nista več ustrezni podlagi za strateško upravljanje s prostorom. Potrebujemo jasno določene cilje, ki jih imamo kot država, in jasen načrt izvedbe teh ciljev, v katerem bodo razvojni in varstveni cilji obravnavani celovito. V prvem letu mandata bomo zato bomo pripravili Načrt razvoja Slovenije – nabor vseh strateških ukrepov in posegov v okolje, ki jih potrebujemo za razvojni preskok Slovenije, ob hkratnem zagotavljanju varovanja naravnih virov in narave. Na podlagi Načrta razvoja Slovenije bomo v sodelovanju z vsemi relevantnimi deležniki pripravili Zakon o razvoju Slovenije, ki bo dal pravno podlago za začetek del na vseh strateških projektih.