Kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana
Slovensko kmetijstvo je eden ključnih temeljev naše nacionalne varnosti in gospodarske stabilnosti. Zagotavlja hrano, ohranja podeželje, prispeva k varstvu okolja in skrbi za kulturno krajino, ki je del naše identitete. Tu smo v zadnjih letih izgubljali. Na konkurenčnosti in na strateškem pomenu. Statistični podatki so zaskrbljujoči: samooskrba s svežo zelenjavo v Sloveniji znaša le okoli 37 %, pri sadju še manj, medtem ko je pri mleku in mesu razmeroma visoka. V letu 2023 je zunanjetrgovinski primanjkljaj v kmetijstvu dosegel 1,6 mrd eur, saj uvoz še naprej presega izvoz. Poleg tega so kmetijsko pridelavo močno prizadele naravne nesreče (pozeba, toča, poplave), ki povzročajo stomilijonske škode.
Slovenija ima eno najmanjših povprečnih velikosti kmetij v EU – le okoli 7 ha, kar zmanjšuje možnosti konkurenčne proizvodnje, ko tekmujemo s cenovno politiko. Zato želimo Demokrati. spodbuditi oblikovanje sistema, ki bo kmetom omogočil imeti v upravljanju dovolj kmetijskih površin, da zagotavljajo preživetje celotni družini. Družinske kmetije vidimo kot jedro slovenske prehranske samostojnosti.
Slovenija konkurira s kakovostjo. Tu smo lahko v vrhu EU. Že danes smo nad evropskim povprečjem po deležu certificiranih ekoloških zemljišč, naš cilj je, da postanemo vodilna država v regiji po deležu ekološko obdelanih površin in tržnem deležu ekoloških proizvodov.
Demokrati. zato poudarjamo: slovensko kmetijstvo potrebuje odločen preboj. Potrebujemo politiko, ki bo jasna, vizionarska in strokovno utemeljena. Naš cilj je, da Slovenija do leta 2034 postane prehransko varna država z najmanj 70-odstotno samooskrbo pri zelenjavi, stabilno rastlinsko pridelavo, konkurenčnimi kmetijami in za mlade privlačnim podeželjem. Kmetijstvu želimo vrniti strateški pomen – enakovreden energetski, zdravstveni in varnostni politiki države.
- Takojšnja debirokratizacija in poenostavitev prostorske zakonodaje za rastlinjake. Uvedba poenostavljenih postopkov za umeščanje rastlinjakov na kmetijska zemljišča, določitev zavezujočih rokov za odločanje organov in vzpostavitev enotne vstopne točke za pridobivanje dovoljenj za pospešitev dviga samooskrbe. V Zakonu o razvoju Slovenije bomo pripravili podlago za strateška vlaganja v rastlinjake, namakalne sisteme, rabo geotermalne energije, zaščito pred točo in oroševanje proti pozebi;
- Debirokratizacija in digitalizacija na področju kmetijstva – uvedba pozitivne presumpcije (če v roku ni odgovora, se šteje kot privolitev); oblikovanje enostavnega digitalnega vladnega portala za vse vloge, plačila in dovoljenja; uvedba pavšalne obdavčitve za male kmete;
- Vzpostavitev “Sklada za kmetijsko podnebno prilagajanje”. Ustanovitev namenskega sklada za pospešeno sofinanciranje naložb v podnebno odpornost (zadrževalniki vode, učinkoviti namakalni sistemi, protitočne mreže, zaščita pred pozebo) za zmanjšanje potreb po interventnih zakonih;
- Prenova podpore za mlade kmete po modelu “Premije za zagon”. Preoblikovanje obstoječe podpore v modularni sistem po avstrijskem vzoru, ki nagrajuje izobrazbo in celovit poslovni načrt, ter vzpostavitev specializirane nacionalne svetovalne službe za podporo pri prenosu kmetij. V primeru odločitev za ekološko kmetovanje se podpora podvoji;
- Subvencija obrestne mere za nakup kmetije s strani nekmečkega prebivalstva pod pogojem, da kmetuje vsaj 10 let (preprečitev opuščanja dejavnosti, ko ni dedičev, ki bi nadaljevali s kmetijsko proizvodnjo);
- Stabilizacija trga mesa in mleka ter krepitev domače porabe. Vzpostavitev mehanizma za blaženje cenovnih nihanj (rezervni sklad za tržne intervencije) in uveljavitev zahteve za najmanj 80 % svežega mesa in mlečnih izdelkov v javnih zavodih iz domačih verig;
- Zagon digitalizacije in sistema vavčerjev. Vzpostavitev enotnega digitalnega portala za vloge in dovoljenja ter uvedba sistema “vavčerjev za digitalizacijo in posodobitev” za hiter nakup sodobne opreme na manjših kmetijah;
- Izboljšanje izvozno-tržnega nastopa za izdelke z višjo dodano vrednostjo skupaj s krepitvijo blagovne znamke najkakovostnejših slovenskih izdelkov;
- Sajenje medovitih rastlin na javne površine.
- Priprava bele knjige slovenskega kmetijstva – kmetijstvo kot strateška panoga. Reforma Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč za lažji dostop razvojno usmerjenih kmetov do zemlje, spodbujanje dolgoročnih zakupov ter okrepitev zaščite najboljših kmetijskih zemljišč pred pozidavo;
- Priprava konkretnih namakalnih načrtov za vsako reko, ki teče mimo kmetijskih površin. Zakonska podlaga za izvedbo znotraj Zakona o razvoju Slovenije;
- Reforma subvencijske politike (SKP). Bolj ciljna usmeritev sredstev z večjo podporo mladim kmetom in območjem z omejenimi dejavniki (OMD) ter uvedba močnega prerazporeditvenega plačila (višje plačilo za prvih 20–30 ha);
- Strateška vlaganja v samooskrbo. Izvedba programa strateških vlaganj za gradnjo vsaj 30 ha visokotehnoloških rastlinjakov do konca mandata ter pospešitev investicij v rabo geotermalne energije;
- Vzpostavili bomo nacionalni program globoke geotermije, ki vključuje kartiranje geotermalnih virov, pilotne projekte (npr. Lendava), javno-zasebna partnerstva in oblikovanje projektov povezave z daljinskim ogrevanjem;
- Prenova zadružnega sistema. Podpora združevanju zadrug v močne regijske sisteme in večja specializacija panožnih zadrug, usmerjena v razvoj blagovnih znamk in skrajševanje dobavnih verig (kmet–zadruga–kupec);
- Spodbujanje ekološkega kmetovanja. Povečanje deleža ekoloških zemljišč na najmanj 18 % do leta 2027 ter vključitev ekoloških proizvodov v javno naročanje z najmanj 30-odstotnim deležem do leta 2030;
- Krepitev prenosa znanja in inovacij. Vzpostavitev regionalnih demonstracijskih centrov za “pametno kmetijstvo” in nacionalnega inkubatorja za kmetijsko tehnologijo (Agri-Tech) za razvoj rešitev, prilagojenih malim kmetijam;
- Ustvarjanje dodane vrednosti in diverzifikacija. Poenostavitev predpisov za dopolnilne dejavnosti in predelavo na kmetiji ter vzpostavitev nacionalnega programa za regionalno oznako “Okusi Slovenije”;
- Razvoj nacionalne strategije za upravljanje z vodo. Priprava celovite strategije za upravljanje z vodo v kmetijstvu, vključno s prioritetnim načrtom za naložbe v regionalne namakalne sisteme;
- Modernizacija gozdarstva in lesne industrije. Digitalizacija 100 % gozdnogospodarskih načrtov ter vzpostavitev vsaj treh regionalnih lesno predelovalnih centrov za povečanje dodane vrednosti domačega lesa;
- Povečanje odpornosti gozdov. Izvajanje programov sajenja odpornih in avtohtonih drevesnih vrst ter rednih sanitarnih posekov za prilagoditev na podnebne spremembe;
Modernizacija upravljanja. Ključna je modernizacija gospodarjenja z gozdovi in upravljanja divjadi z uvedbo digitalizacije. Digitalizirali bomo 100 % gozdnogospodarskih načrtov in vzpostavili centraliziran informacijski sistem.
