Infrastruktura in energetika

Logistika

Logistika je gospodarska panoga, ki Sloveniji zaradi njene geostrateške lege omogoča krepitev konkurenčnosti. Predstavlja približno 7 % slovenskega BDP in neposredno ali posredno zaposluje več kot 50 tisoč ljudi. Vendar v zadnjih letih ne beleži rasti, kot jo beležijo primerljive države v regiji. Po podatkih Global Innovation Index (GII) 2025 se Slovenija uvršča na 35. mesto med 139 državami sveta, kar pomeni rahel padec v primerjavi s prejšnjimi leti. V evropskem merilu zaseda 22. mesto od 39 držav, med državami z visokimi dohodki pa 33. mesto od 54.

Analiza GII kaže, da Slovenija relativno dobro vlaga v inovacijsko okolje, vendar teh vlaganj ne pretvori dovolj učinkovito v konkretne rezultate. Po inovacijskih vhodih zaseda 32. mesto, po izhodih pa 38. mesto. To pomeni, da imamo kakovostno infrastrukturo, izobraženo delovno silo in dobro raziskovalno osnovo, vendar znanje in tehnologije premalo prehajajo v gospodarsko prakso.

Za okrepitev konkurenčnosti in ponoven preboj Slovenije na evropski logistični zemljevid bo zato ključna aktivna vloga vlade, boljše sodelovanje med vsemi deležniki – gospodarstvom (upravljalci infrastrukture, logističnimi podjetji, …), raziskovalnimi ustanovami in lokalnimi skupnostmi. Z integriranim upravljanjem, strateškim načrtovanjem in usklajevanjem politik na področjih infrastrukture (prometne, energetske in telekomunikacijske), okolja, prostora in podnebnih ukrepov bo Slovenija lahko uresničila svoj potencial kot pametno, digitalno in trajnostno logistično vozlišče.

Ukrepi mandata

• Vzpostavitev Direktorata za logistiko kot enotne kontaktne točke za logistični sektor, z namenom izboljšanja koordinacije med resorji, pospešitve reševanja sistemskih problemov ter vzpostavitve stalnega strukturiranega dialoga med državo in gospodarstvom.

Intermodalnost:

• Krepitev kopenskih povezav med koprskim pristaniščem in zalednimi logističnimi terminali ter končnimi uporabniki;
• Gradnja multimodalnih logističnih centrov (Ljubljana, Sežana, Maribor, Celje, Pragersko, Ormož);
• Vključitev logističnih centrov in ustrezne infrastrukture na smereh blagovnih tokov, kjer je možno ustvarjati dodano vrednost, v Zakon o razvoju Slovenije in pripraviti sistemsko sprostitev umeščanja v prostor za ključne razvojne projekte.

Internacionalizacija:

• V okviru Enterprise Slovenija se dá poseben poudarek promociji Slovenije kot najugodnejši logistični destinaciji za določene globalne blagovne tokove;
• Okrepitev gospodarske diplomacije v smeri promocije logistične dejavnosti.

Kadrovski razvoj:

• Spodbujanje povečanja izobraževalnih programov za logistične poklice;
• Spodbujanje digitalnih kompetenc v logistiki;
• Privabljanje mladih in tujih strokovnjakov v logistično branžo;
• Prilagoditev izobraževalnih programov v šolah (skozi štipendijske sheme in prilagoditve).

Odpornost oskrbovalnih verig

• Spodbujanje razvoja lokalnih in regionalnih dobavnih verig;
• Vzpostavitev nacionalnega kriznega logističnega scenarija za deležnike in uporabnike kritične infrastrukture.

Digitalna transformacija

• Spodbujanje uvedbe pametnih logističnih platform (AI, IoT, blockchain);
• Uvedba digitalne sledljivosti blaga v realnem času;
• Avtomatizacija skladišč in distribucijskih centrov;
• Implementacija “Slovenskega enotnega vstopnega okna” za celotno logistično dejavnost; uporabiti domače znanje in izkušnje;
• Standardizacija in optimizacija procesov, skladno s svetovnimi standardi.

Infrastruktura

Prednostni ukrepi

• Oblikovanje Direktorata za gradbeništvo na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko. Imel bo nalogo usklajevanja medresorskih prioritet, določanja enotnih standardov ter spremljanja izvajanja investicij na nacionalni ravni;
• Posodobitev Zakona o javnih naročilih (ZJN-3) z večjim poudarkom na kakovostnih kazalnikih in življenjskem ciklu projekta, z večjo fleksibilnostjo za kompleksne infrastrukturne razpise ter administrativnimi poenostavitvami za bolj učinkovito izvedbo projektov;
• Okrepitev nadzora preko sistemskih orodij in sodelovanja nadzornih institucij (Direktorat za gradbeništvo, Direktorat za javno naročanje, DKOM, UVK, Računsko sodišče RS);
• Obvezen element priprave projekta postane točna ocenjena vrednost.

Ukrepi mandata

• Priprava dolgoročnega investicijskega načrta do 2040 za kritično prometno in socialno infrastrukturo, ki bo presegal mandatne cikle in zagotovil strateško vizijo namesto razdrobljenosti projektov;
• Za vse javne infrastrukturne projekte bomo uvedli poenoten investicijski proces – od idejne zasnove do zaključnega poročila, ki bo vseboval obvezno analizo stroškov in koristi (CBA), redno spremljavo stroškov materialov in storitev, zahteval  standardizirano dokumentacijo in kontrolne točke ter obvezno evalvacijo po zaključku projekta;
• Za vse javne investicije nad pet milijonov evrov bo obvezna uporaba sistema Building Information Modeling (BIM). BIM omogoča upravljanje projekta skozi celoten življenjski cikel, s tem pa boljši nadzor nad stroški in kakovostjo;
• Gradbeni dnevnik bomo digitalizirali, postal bo obvezen element nadzora (sledljivost, standardizacija postopka);
• Zagotovili bomo standardne popise del v gradbeništvu. Vpeljali bomo enotne tehnične standarde in interoperabilne podatkovne formate, ki omogočajo nemoten prenos informacij med investitorjem, projektantom, nadzornikom in izvajalcem;
• Poenotili bomo normativno bazo, ki bo vključevala standardizirane cene ključnih materialov in storitev. S tem bomo preprečili sedanjo prakso, po kateri se cene enakih materialov in del razlikujejo med infrastrukturnimi programi (npr. cestnim in železniškim), čeprav nadzor nad projekti opravlja isti inženiring (DRI);
• Uporaba mednarodno uveljavljenih standardov FIDIC (rdeča knjiga FIDIC in rumena knjiga FIDIC) pri izvajanju večjih gradbenih projektov zahteva pregledno in strokovno vodenje, izvajanje ter nadziranje gradenj, kar zmanjšuje tveganja, podražitve in zamude. Zato bomo pri javnih projektih zahtevali dosledno uporabo rdeče oziroma rumene knjige FIDIC z namenom doseganja višje kakovosti izvedbe ob učinkovitejši in racionalnejši porabi javnih sredstev. S tem bomo zmanjšali tudi razkorak med projektiranjem in izvedbo ter olajšali primerljivost učinkovitosti izvedbe projektov;
• Z namenom pospešitve pridobivanja gradbenih in okolijskih dovoljenj bomo poenostavili postopke in jih integrirali v enotno digitalno platformo eGraditev, ki bo omogočala elektronsko vložitev, spremljanje in odločanje v vseh fazah postopka;
• Strateške projekte državnega pomena bomo uvrstili v Zakon o razvoju Slovenije, vzporedno s tem pa pripravili poseben zakonodajni sveženj, ki predvideva t. i. “hitro stezo” z jasnimi roki in prednostno obravnavo, s čimer bomo omogočili hitrejše umeščanje ključnih investicij v prostor ob hkratnem spoštovanju okolijskih standardov;
• Širitev obstoječih avtocest na 3 pasove na prometno obremenjenih odsekih TEN-T (npr. A1 in A2). Glavnina teh del bo izvedena v obdobju naslednjih petih let po postopku vzdrževalnih del v javno korist;
• Izgradnja manjkajočih povezav (npr. tretja razvojna os, hitra cesta proti Koroški);
• Rekonstrukcija in posodobitev mostov in viaduktov na koridorjih V in X;
• Implementacija pametnih transportnih sistemov (ITS): dinamično vodenje prometa, nadzor hitrosti, senzorji za vremenske razmere;
• Posodobitev in nadgradnja prog – sistematična nadgradnja glavnih železniških koridorjev, odprava ozkih grl, povečanje hitrosti in zmogljivosti prog ter nadaljnja elektrifikacija omrežja;
• Digitalizacija in varnost – postopna uvedba evropskega sistema vodenja železniškega prometa (ERTMS/ETCS), modernizacija signalno-varnostnih naprav ter digitalno upravljanje prometa.
• Razvoj železniških vozlišč in terminalov – posodobitev in nadgradnja ključnih vozlišč ter multimodalnih terminalov, zlasti v Ljubljani, Kopru in Mariboru, z namenom izboljšanja potniških in tovornih povezav; vzpostavitev železniške povezave Ljubljana – Brnik (letališče Jožeta Pučnika); slovenskega
• Trajnostni razvoj in podnebna odpornost – zmanjševanje okolijskih vplivov železniške infrastrukture, uporaba obnovljivih virov energije ter prilagoditev infrastrukture na vplive podnebnih sprememb;
• Evropska povezljivost in interoperabilnost – zagotovitev tehnične in operativne usklajenosti s sosednjimi železniškimi sistemi ter krepitev vloge Slovenije kot pomembnega vozlišča v evropskih prometnih koridorjih.
• Izgradnja dostopne infrastrukture – dvotirni drugi tir Divača–Koper, cestne obvoznice in logistični priključki;
• Digitalizacija pristanišča – uvedba Port Community System in pametnega logističnega nadzora;
• Zeleni prehod – elektrifikacija pomolov (“shore power”), uvedba alternativnih goriv (LNG, vodik) in zmanjšanje emisij;
• Razvoj suhega pristanišča v zaledju (npr. Sežana ali Ljubljana) za razbremenitev pristanišča in povečanje zmogljivosti tovornih tokov;
• Ljubljana (Brnik): nadgradnja steze, širitev terminala, izgradnja logističnega tovornega centra in uvedba zelene energije;
• Letališče Maribor: razvoj regionalnega cargo-centra in ureditev logistične cone s hitro povezavo z avtocesto in železnico;
• Vzpostavitev Paritetnega socialnega sklada za gradbeništvo (po zgledu večine starih članic EU) za krepitev socialne varnosti (odsotnosti, odpravnine, poklicne pokojnine), varnosti in zdravja pri delu ter stalnega usposabljanja v panogi;
• Postopna selitev izbranih državnih institucij in agencij iz Ljubljane v druga regionalna središča z namenom krepitve razvoja regij;
• Vzpostavitev regionalnih pisarn ali izpostav za ministrstva, kar bo zmanjšalo potrebo po vsakodnevnih migracijah v prestolnico.

Slovenija se nahaja na ključnem strateškem razpotju, ki bo določilo njeno energetsko, gospodarsko in družbeno prihodnost. Soočamo se z dvojnim imperativom: izvesti odločen prehod v podnebno nevtralno družbo in hkrati zagotoviti energetsko varnost, zanesljivost in neodvisnost v nestabilnem geopolitičnem okolju. Brez pravočasnih odločitev nam grozi visoka uvozna odvisnost (do 70 % po zaprtju TEŠ in izteku NEK), kar ogroža cene elektrike, nacionalno varnost in konkurenčnost gospodarstva.

Krovna vizija tega programa je vzpostavitev varne, zanesljive in konkurenčne oskrbe z energijo, ki temelji na treh stebrih: zanesljivosti, dostopnosti (sprejemljive cene) in zadostnosti (dovolj lastnih virov). Naš pristop je pragmatičen, temelji na dokazih in zavrača ideološke skrajnosti.

1. Strateška usmeritev: JE + OVE

Program formalno sprejema kombinacijo jedrske energije in obnovljivih virov (JE+OVE) kot optimalno pot za Slovenijo. Analize kažejo, da je ta scenarij dolgoročno najugodnejši, z najnižjimi celotnimi družbenimi stroški, najnižjimi emisijami in zagotavlja energetsko suverenost. Alternativni scenariji (OVE+plin ali 100-odstotni OVE) so bistveno dražji in ne zagotavljajo potrebne stabilnosti sistema.

Jedrska energija kot hrbtenica sistema

Jedrska energija zagotavlja stabilno, nizkoogljično in cenovno predvidljivo proizvodnjo elektrike. Je temelj naše energetske samozadostnosti. Ključni odločitvi sta podaljšanje obratovanja NEK do leta 2063 in pospešitev projekta JEK2 s ciljem priklopa v omrežje, in sicer najkasneje do leta 2040. JEK2 je prvorazredni nacionalni strateški projekt. V dolgoročni načrt po letu 2040 za dodatno prožnost.vključujemo tudi razvoj malih modularnih reaktorjev (SMR).

Pravičen premogovni prehod in strateška rezerva

Zaveza k izstopu iz premoga do leta 2033 ostaja, vendar mora biti prehod socialno pravičen in energetsko varen. Časovnica je povezana z izvedbo nadomestnih projektov, predvsem JEK2. Blok TEŠ 6 bo po letu 2033 prešel v stanje “hladne strateške rezerve” z minimalno uporabo, skladno z EU pravili, in bo ohranjen do priklopa JEK2. To je ključna varovalka proti proizvodni vrzeli in energetskim krizam.

Prednostni ukrepi

• Formalno sprejetje scenarija “Jedrska energija+Obnovljivi viri energije” (JE+OVE) kot nacionalne strategije in opredelitev JEK2 kot prvorazrednega nacionalnega strateškega infrastrukturnega projekta (vključitev v Zakon o razvoju Slovenije);
• Začetek vseh potrebnih tehničnih, administrativnih in meddržavnih postopkov za podaljšanje obratovalne dobe NEK do leta 2063;
• Celovita prenova sistema omrežnine, da postane razvojno naravnana in zagotovi zadostne ter predvidljive vire za nujne naložbe v elektroenergetsko omrežje;
• Pospešeno sprejetje Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki vključuje socialno varnost za zaposlene in vzpostavitev TEŠ 6 v statusu strateške rezerve, in sicer do priklopa JEK2;
• Ustanovitev stalnega, neodvisnega strokovnega sveta za energetiko in začetek konsolidacije ključnih državnih energetskih družb;
• Uvrstitev črpalne elektrarne Kozjek v Zakon o razvoju Slovenije z namenom čim prejšnje izvedbe projekta.

Ukrepi mandata

• Sprejetje končne investicijske odločitve za JEK2 do leta 2028;
• Vzpostavitev nove podporne sheme “Sonce s hranilnikom”, ki bo subvencionirala projekte sončnih elektrarn v kombinaciji z baterijskimi hranilniki ali pametnim upravljanjem porabe; opustitev sistema letnega netiranja za nove vloge;
• Sprejetje zavezujočega Nacionalnega programa za izgradnjo in posodobitev elektroenergetske infrastrukture (po vzoru programa izgradnje avtocest);
• Pospešitev naložb v digitalizacijo omrežja, vključno z naprednimi merilnimi sistemi in enotno platformo za upravljanje podatkov;
• Drastična poenostavitev in digitalizacija postopkov za priključevanje na omrežje ter odprava administrativnih ovir za umeščanje OVE (vzpostavitev enotne kontaktne točke);
• Priprava zavezujočega nacionalnega prostorskega načrta za vetrne elektrarne, vključno z modelom finančnih koristi za lokalne skupnosti (vključitev v Zakon o razvoju Slovenije);
• Vzpostavitev trga za sistemske storitve in prožnost, ki bo omogočal sodelovanje hranilnikov energije, in uvedba dinamičnih tarif za aktivacijo odjema.
• Konsolidacija subvencijskih shem za učinkovito rabo energije (URE) in razogljičenje industrije v enotno vstopno točko;
• Izvedba državnega načrta za postavitev pametne polnilne infrastrukture za e-mobilnost in vzpostavitev oskrbovalne infrastrukture za vodik v težkem prometu;
• Pospešitev prehoda sistemov ogrevanja na obnovljive vire (geotermija, trajnostna biomasa, odvečna industrijska toplota);
• Aktivno spodbujanje projektov za izkoriščanje globoke geotermalne energije, zlasti na območjih z visokim potencialom (npr. Lendava), in vzpostavitev okvira za zeleni vodik.

2. Razogljičenje končne rabe

• Promet: Strategija temelji na elektrifikaciji osebne mobilnosti in uporabi vodika za težki tovorni promet. Izvedli bomo državni načrt za postavitev polnilne infrastrukture. Sofinanciranje bo pogojeno z možnostjo pametnega polnjenja in spodbujali bomo prigradnjo hranilnikov k polnilnim mestom za zmanjšanje vpliva na omrežje;
• Industrija: Učinkovita raba energije (URE) je ključna za konkurenčnost. Poenostavili in združili bomo subvencijske sheme za URE in razogljičenje v enotno vstopno točko. Podpora bo usmerjena v uvajanje zelenih tehnologij in vodika;
• Stavbe: Pospešili bomo prehod sistemov daljinskega ogrevanja na obnovljive vire (geotermija, biomasa, odvečna industrijska toplota). Ob usklajenem razvoju distribucijskega omrežja bomo nadaljevali spodbujanje vgradnje visoko učinkovitih toplotnih črpalk.