Glas demokratov

Poslansko vprašanje Eve Irgl o družinski medicini


8.07.2025

Poslansko vprašanje podpredsednice stranke Eve Irgl ministrici za zdravje

Spoštovana gospa ministrica,

družinska medicina ima ključno vlogo v slovenskem zdravstvenem sistemu – gre za prvi stik pacienta z zdravstvom in hkrati za “vratarja” (gatekeeperja), ki usmerja obravnavo in skrbi za dolgoročno kontinuiteto zdravljenja in zdravja prebivalcev. V številnih državah je prav močan in dostopen primarni nivo eden od ključev za boljši izid zdravljenja, večjo zadovoljstvo pacientov in posledično nižje stroške v zdravstvu.

V Sloveniji je družinska medicina med najbolj obremenjenimi segmenti, obenem pa ostaja eden najmanj finančno zahtevnih – z relativno nizkimi izdatki glede na obseg opravljenih storitev in populacijo, ki jo pokriva.[1]

Sistemske težave v dejavnosti družinske medicine se na drugi strani vztrajno kopičijo: preobremenjenost ambulant, administrativno izgorevanje kadra, upad interesa za poklic in zmanjševanje dostopnosti za paciente. Zato vas v luči trenutnih razmer pozivam k jasnemu odzivu glede petih nujnih, hitro izvedljivih ukrepov, ki ne zahtevajo zakonodajnih sprememb, temveč le odločitve na ravni MZ in ZZZS.

1. Administrativna razbremenitev zdravnikov
Zdravniki družinske medicine dnevno porabijo vsaj 1 do 2 uri za administrativna opravila (bolniški listi, napotnice, pripomočki, obrazci, potrdila), kar ustreza tudi do 500 ur letno na zdravnika. Gre za naloge, ki ne zahtevajo klinične presoje.

Vprašanje: Ali podpirate prenos teh opravil na administrativno usposobljene kadre oziroma zunanjo podporo (ZZZS/tehnične točke), kjer klinična odločitev ni potrebna?

2. Razširitev pooblastil specialistom sekundarne ravni
Pacienti so pogosto vračani na primarno raven zgolj za novo napotnico, čeprav specialist nadaljuje isto obravnavo. To pomeni tudi do 1,5 milijona nepotrebnih obiskov letno.

Poleg tega je mogoče razbremeniti osebne zdravnike z omogočanjem predpisovanja bolniškega staleža tudi drugim zdravnikom (npr. specialistom, zobozdravnikom, ginekologom), kadar so ti tisti, ki vodijo obravnavo.

Vprašanje: Ali podpirate, da specialist lahko samostojno nadaljuje obravnavo ali napoti pacienta naprej brez nove napotnice s strani družinske medicine, in da lahko tudi sekundarni in drugi izvajalci predpisujejo bolniški stalež, kjer je to strokovno utemeljeno?

3. Fleksibilnejši delovni čas ambulant
Sedanja ureditev (obvezen 20 % popoldanski ordinacijski čas) predstavlja resno organizacijsko oviro za številne ambulante in odvrača mlajši kader. Možna bi bila večja fleksibilnost brez izgube dostopnosti.

Vprašanje: Ali podpirate ukinitev enotne zahteve po popoldanskem delu in uvedbo fleksibilnih modelov (izmensko, rotacijsko, sobotno dopoldne), ki bi jih ambulante lahko izbirale glede na razpoložljivost kadra?

4. Vzpostavitev tehnično-administrativnih točk ZZZS
Ambulante družinske medicine obremenjujejo tehnična vprašanja pacientov glede staleža, napotnic, medicinskih pripomočkov, obrazcev in potnih stroškov. Večino tega bi lahko prevzele ločene točke, ki ne potrebujejo zdravniške presoje.

Vprašanje: Ali podpirate vzpostavitev tehnično-administrativnih točk (fizičnih in/ali digitalnih), kjer se urejajo neklinične zadeve brez angažmaja osebnega zdravnika?

5. Ukinitev obveznosti zdravnikov za izdajo potrdil o obisku
Zdravniki vsakodnevno izdajajo potrdila, da je bil pacient na pregledu, kar nima klinične vrednosti in pogosto služi zgolj administrativnim namenom za druge institucije.

Vprašanje: Ali podpirate, da bi se izpis iz zVEM ali CRPP uradno štel kot dokazilo o obisku, brez potrebe po dodatnem zdravniškem potrdilu?

Spoštovana ministrica, lepo prosim za vaš vsebinski odgovor glede vsakega od predlaganih ukrepov. Prepričana sem, da bi njihova takojšnja uvedba močno razbremenila ambulante družinske medicine, povečala dostopnost in pripomogla k stabilizaciji razmer v družinski medicini.

[1] Znesek 409,8 milijona € je namenjen dejavnosti izbranih osebnih zdravnikov, kar predstavlja le 13,04 % vseh odhodkov ZZZS za zdravstvene storitve za 11.839.603 obravnav v letu 2024 (vir: Letno poročilo ZZZS 2024).