Kdaj smo se nazadnje vprašali, kako se počutijo mladi? Res počutijo, ne le, kako jim gre v šoli ali na faksu. Vsak dan se v slovenskih učilnicah, predavalnicah in pisarnah nahajajo tisoči mladih ljudi, ki nosijo nevidno breme. Anksioznost pred izpiti. Strah pred negotovo prihodnostjo. Izgorelost že pri dvajsetih letih. Občutek, da nikoli ne bodo dovolj dobri. Da se morajo vedno izboljševati, dokazovati.
Mladi v Sloveniji odraščamo v času novih izzivov, ki so posledica sodobnega načina in tempa življenja. Šolski sistem, ki pogosto vrednoti le rezultate. Trg dela, kjer se negotovost skriva za besedo fleksibilnost. Stanovanjski trg, ki mladim družinam zapira vrata v samostojnost. Digitalni pritisk z algoritmi, ki te primerjajo z najboljšo verzijo vseh drugih, 24 ur na dan.
Duševne stiske mladih so vse bolj prisotne. Svetovalne službe v šolah so preobremenjene. Dostop do psihoterapevtske pomoči je pogosto nedostopen ali predrag.
Ne moremo reševati problema, če ne razumemo njegovih korenin.
Šole: Ko mladostnik zbere pogum in potrebuje pogovor, pogosto ni dovolj zmogljivosti za takojšno pomoč. V trenutku, ko najbolj potrebuje podporo, sistem ne more odgovoriti dovolj hitro.
Trg dela: Negotovost postaja norma. Mladi vstopamo v svet odraslosti brez občutka stabilnosti, ki je temelj duševnega miru.
Stanovanjska politika: Dostop do lastnega stanovanja postaja vse težji. Kaj to sporoča naši generaciji? Da samostojnost ni opcija.
Digitalni svet: Družbena omrežja ustvarjajo nenehen pritisk. Mladi živimo v stalnem primerjanju, kjer je občutek, da nisi dovolj, postal stalnica.
Dostop do pomoči: Trenutno je psihoterapija organizirana znotraj zdravstvenega sistema, kar ustvarja ozka grla, dolge čakalne vrste in negotov dostop. Mnogi, ki bi pomoč potrebovali, do nje ne pridejo.
Sprememba ne pride sama. Nastane z odločnimi, premišljenimi ukrepi. Demokrati. v svojem programu predstavljamo konkretne predloge za napredek na področju psihološke pomoči.
Mladi potrebujemo podporo tam, kjer preživimo večino svojega časa. V šolah. Primerna pomoč se mora zagotoviti tudi za najmlajše, ki so v fazi, ko se razvijajo izjemno ranljivi.
Naš predlog: Zagotovitev minimalnega standarda – en svetovalni delavec na 250 učencev. To pomeni psihologe, pedagoge in socialne delavce, ki so dostopni za hitre intervencije ob pojavu stisk.
Ne gre za luksuz, pač pa s tem otroke naučimo in jim pokažemo zavedanje, da je duševno zdravje enako pomembno kot telesno. Na tak način zagotovimo, da je pomoč na voljo takrat ko je potrebna, ne tedne kasneje.
Največja sprememba, ki jo predlagamo: psihoterapija se sistemsko uredi v okviru socialnega varstva, ne kot zdravstvena storitev.
Zakaj je to pomembno? Psihoterapija ni zdravljenje bolezni, ampak psihosocialna podpora. Z umestitvijo v socialno varstvo razbremenimo zdravstveno mrežo in zagotovimo stabilno ter jasno financiranje storitev.
Konkretno:
– organizacija preko mreže javnih in socialnih terapevtskih centrov, povezava z obstoječimi centri za duševno zdravje in centri za socialno delo,
– jasni standardi usposobljenosti in register ponudnikov,
– napotitveni protokoli iz zdravstvenih domov in šol,
– financiranje iz javnih sredstev socialnega varstva, z možnostjo vavčerjev za upravičence,
– zdravstvena blagajna še vedno krije medicinsko-psihiatrične indikacije, socialna blagajna pa psihoterapevtsko obravnavo.
To so spremembe, ki odpirajo vrata do pomoči vsem, ne le tistim, ki so jo lahko privoščijo.
Duševne stiske niso šibkost. So del življenja. A dokler bomo o tem molčali, napredka ne bo.
Naš predlog: Antistigmatizacijska kampanja o pomenu duševnega zdravja na nacionalni ravni, prek socialnih omrežij in šol. Kampanja, ki ozavešča o duševnih stiskah, s poudarkom na odpiranju prostora za pogovor med mladostniki in v delovnih okoljih.
Po vzoru akcije iz leta 2023 (Leto duševnega zdravja) moramo nadaljevati z ozaveščanjem, le da tokrat ne za eno leto, ampak trajno. Sporočilo mora biti jasno: kadarkoli imaš težave, obstaja pomoč. Brez sramu. Brez stigme.
Te ukrepe predlagamo, ker so izvedljivi, premišljeni in nujni. Ker imamo jasen načrt, ki vsakemu mladostniku pove: “Slišimo te in delamo za spremembo.”