Mirko Požar: Slovenija potrebuje desetletje odgovornosti

V času naraščajoče globalne nestabilnosti, energetske draginje, tehnoloških premikov in investicijske negotovosti, se Slovenija vse bolj sooča z vrsto sistemskih izzivov: visoka obremenitev dela in kapitala, akutno pomanjkanje kadrov, nizka produktivnost, birokratske ovire, zaostanki pri digitalizaciji in šibka komercializacija znanja. Vse to močno zavira naš razvojni potencial. Ker smo gospodarsko tesno vpeti v evropske vrednostne verige in izvozne trge, si ne moremo več privoščiti počasnega, reaktivnega pristopa k reformam. Potrebujemo pogum, vizijo in predvsem odgovornost – tisto vrsto odgovornosti, ki presega vsakodnevne politične kalkulacije in postavlja prihodnost države v središče odločanja.

V svojem prelomnem poročilu o konkurenčnosti Evrope je Mario Draghi zapisal: »Izgubiti tvegamo ne le mir, temveč tudi svobodo. Zato je enotnost ključna za obrambo naših vrednot.« To opozorilo ni le vizija prihodnosti Evropske unije, temveč neposreden opomin vsem manjšim državam članicam, kot je Slovenija, da brez strateške prilagoditve zlahka zdrsnemo na rob evropskega razvoja. Evropa danes krepi skupne politike – na področju kapitala, energije, inovacij, industrije in fiskalne koordinacije. Tisti, ki bodo sodelovali aktivno in pravočasno, bodo sooblikovali novo jedro evropskega napredka. Tisti, ki bodo zamudili vlak reform, bodo soočeni z izgubo vpliva, konkurenčnosti in – posledično – blaginje. Za Slovenijo to pomeni predvsem zavedanje, da konkurenčnost ni več zgolj nacionalna naloga, temveč del evropske odpornosti. Draghi opozarja, da potrebujemo nov gospodarski okvir, ki temelji na investicijah, inovacijah in strateški usklajenosti. To ne pomeni slepega sledenja zahtevam Bruslja, temveč soustvarjanje nove evropske agende – z lastnimi prioritetami, odgovornostjo in jasno vizijo prihodnosti.

Slovenija ima znanje, inovacijsko sposobnost in geostrateško lego, ki bi jo lahko postavili med zmagovalce nove evropske razvojne paradigme. A da bi to dosegli, moramo preseči prakso parcialnih interesov, reaktivnega odločanja in kratkoročnega političnega razmišljanja. Naši največji izzivi niso neznani – visoka obremenitev dela in kapitala, pomanjkanje ključnih kadrov, neučinkovita birokracija, nizka stopnja komercializacije znanja in prepočasna digitalizacija so ovire, ki jih je mogoče odpraviti. Vendar le, če jih naslovimo celovito in s politično voljo, ki ne popušča ob prvem odporu interesnih skupin. Namesto upravljanja statusa quo potrebujemo razvojno vodenje – takšno, ki zna povezati gospodarstvo, znanost in državo v dolgoročen projekt modernizacije. Ne zato, ker to od nas zahteva kdorkoli od zunaj, temveč zato, ker si Slovenci zaslužimo več.

Prvi korak je davčna reforma, ki ne kaznuje dela in ustvarjalnosti, temveč ju nagrajuje. Potrebujemo sistem, ki razbremeni stroške zaposlovanja, še posebej za ključne kadre, uvede davčne kapice za prispevke in poenostavi obdavčitev tistih, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Davčna politika mora postati razvojno orodje – ne le vir prihodkov države, temveč vzvod za rast podjetij, privabljanje talentov in vračanje izseljenih strokovnjakov.

Naslednji strateški korak je vzpostavitev Slovenskega strateškega investicijskega sklada, ki bo vlagal tja, kjer nastaja prihodnja konkurenčnost – v energetsko preobrazbo, digitalno infrastrukturo, visoko tehnologijo in podporo izvoznim panogam. Tak sklad ne sme postati še en birokratski mehanizem, temveč profesionalno upravljan razvojni instrument z jasnim mandatom: pospeševati prestrukturiranje slovenskega gospodarstva proti sektorjem z višjo dodano vrednostjo.

Brez učinkovite povezave med znanjem in trgom pa noben razvojni načrt ne bo uspel. Univerze morajo postati del rešitve – ne le izobraževalne ustanove, temveč tudi laboratoriji za podjetniške inovacije, kadrovska baza za industrijo in partnerji pri strateškem načrtovanju. Če želimo, da znanje postane gonilo konkurenčnosti, ga moramo odvezati od institucionalne samozadostnosti in ga usmeriti v konkretne izzive gospodarstva in družbe.

Poleg gospodarskih spodbud potrebujemo tudi temeljito reformo javnega sektorja. Današnje razdrobljene in pogosto nedostopne storitve ustvarjajo frustracije tako za državljane kot podjetja. Rešitev ni v več uradnikih, temveč v pametni organizaciji dela in v digitalnih orodjih. Estonski model »once only«, kjer država podatke pridobi le enkrat in jih znotraj sistema deli sama, ni več futurističen ideal, temveč praktičen standard, ki ga moramo uveljaviti tudi v Sloveniji. Enotni kontaktni center za podjetnike, digitalna identiteta za vse in avtomatizirani postopki lahko postanejo ključna vzvoda za večjo učinkovitost, preglednost in zaupanje v institucije.

Hkrati pa brez sodobne infrastrukture – energetske, logistične, finančne – ne bo preboja. Kritični sektorji, kot so obnovljivi viri energije, elektroenergetsko omrežje, železniška logistika in dostop do lastniškega kapitala, zahtevajo strateško obravnavo, ne le parcialnih popravkov. Slovenija mora jasno določiti prioritete: katere investicije bomo izvedli, v katerem časovnem okviru, in kako bodo prispevale k nacionalni konkurenčnosti. To pomeni tudi odprtje slovenskega kapitalskega trga – ne kot špekulativnega prostora, temveč kot orodja za financiranje podjetij, ki želijo rasti, internacionalizirati in ustvarjati delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.

Slovenija mora ponovno premisliti svojo vlogo v Evropski uniji. Ne kot periferna članica, ki zgolj izvaja predpise, temveč kot aktivna sooblikovalka skupnih rešitev. Če bo Evropa v naslednjih letih krepila fiskalno, energetsko in kapitalsko integracijo, mora biti naš strateški interes, da smo zraven – v prvih vrstah. To pomeni, da Slovenija ne čaka na zunanji pritisk, temveč sama definira, kako bo prihodnji razvojni okvir videti za naše podjetnike, delavce, raziskovalce in lokalne skupnosti.

V stranki Demokrati zato ne govorimo o spremembah zgolj na papirju. Gospodarski program, ki sem ga pripravil kot izhodišče za dialog, ni le nabor idej – je poziv k dejanjem. Verjamemo, da prihodnost ni nekaj, kar nas doleti. Prihodnost je nekaj, kar gradimo. Z odgovornostjo, z dolgoročno vizijo in z vključenostjo vseh ključnih deležnikov. Desetletje pred nami je ključno – ali bomo zgradili stabilno, pametno in konkurenčno gospodarstvo, ali pa bomo obstali v povprečju in pasivnosti.

Zato pozivamo vse, ki jim je mar – podjetnike, delavce, sindikate, občine, raziskovalce in vse državljane: pridružite se oblikovanju te vizije. Slovenija ne potrebuje velikih besed. Potrebuje pogum za odgovornost.