Komisija za nadzor javnih financ o sumih netransparentne porabe javnih sredstev v Službi za varovanje predsednika vlade

Komisija za nadzor javnih financ (KNJF) je na nujni seji, ki so jo v Državnem zboru predlagali poslanci stranke Demokrati, ugotovila, da obstaja utemeljen sum netransparentne in neracionalne porabe javnih sredstev v Službi za varovanje predsednika vlade (SVPV). Prenos te službe s Policije na Generalni sekretariat vlade je na začetku mandata predlagal premier Robert Golob.

»Prav je, da se spregovori, ko gre za sum negospodarnega in netransparentnega ravnanja z javnimi sredstvi ter za sume kršitev delovnopravne zakonodaje. Prav je tudi, da se pridobijo odgovori na nepojasnjena vprašanja pristojnih,« je uvodoma v imenu predlagateljev seje poudarila poslanka Eva Irgl.

Seje se nista udeležila ne predsednik vlade, ki je odločil o prenosu službe, ne minister Luka Mesec, čeprav gre za področje spoštovanja pravic delavcev, ki jih minister sicer zagovarja.

»A se razumemo, kje je problem? Ni problem v tem, da je nekdo ustrezno plačan za profesionalno opravljanje svojega dela. Problem je v tem, da se na tem področju dela skrivalnice, da se ne pojasni natančno, za kaj gre pri plačilih. In mislim, da morajo državljani to slišati in vedeti,« je poudarila Irglova.

Glavni očitki poslancev stranke Demokrati pri delovanju Službe za varovanje predsednika vlade so: netransparentno in negospodarno poslovanje ter hude kršitve delovnopravne zakonodaje.

Kot so poročali mediji, je inšpekcija v izrednem nadzoru ugotovila več kršitev zakona o delovnih razmerjih – preseganje zakonsko določene najvišje tedenske delovne obveznosti, nezagotavljanje obveznega 11-urnega počitka med zaporednima delovnima dnevoma ter opravljanje prekomernega števila nadur, tudi brez ustreznih pisnih odredb. Za varovanje predsednika vlade je bilo v treh letih delovanja službe pod okriljem Generalnega sekretariata vlade porabljenih več kot 3,1 milijona evrov samo za prejemke zaposlenih, katerih plače ostajajo predmet posebnega tajnega akta.

Poslanka Eva Irgl je ob tem izpostavila:
»Utemeljeno lahko predvidevamo, da bi bili stroški bistveno nižji, če bi varovanje ostalo organizirano znotraj policije. To vemo, ker tudi ostale najvišje državne funkcionarje varuje policija, pri čemer so stroški bistveno nižji. Še posebej zaskrbljujoče je drastično povečanje mase plač – za skoraj 54 odstotkov se je ta povečala v letu 2025 v primerjavi z letom 2024, čeprav se število zaposlenih ni spremenilo.«

Vodja poslanske skupine in predsednik Demokratov dr. Anže Logar je poudaril, da je razprava pokazala potrebo po spremembi delovnopravne zakonodaje, da bi se podobne kršitve pri varovanju državnikov in političnih funkcionarjev ustrezno razrešile. Kot najbolj problematična pri trenutni ureditvi in delovanju SVPV je izpostavil vprašanje transparentnosti in spodkopavanje zaupanja v institucije.

»Posebej tej vladi, ki prisega na stroko in se nanjo nenehno sklicuje, mora biti jasno: ne drobitvi policije in ne oblikovanju zasebnih, para- ali osebnih varnostnih služb posameznih funkcionarjev, ker so si to zaželeli sami. Kam pridemo, če bi si vsak funkcionar sam določal način varovanja, obveščanja ali prometne signalizacije – da bi imel vedno zelene luči, na primer? To dejansko znižuje integriteto in zaupanje v delo policije,« je dejal Logar.

Komisija je na koncu nujne seje sprejela sedem sklepov, s katerimi je med drugim pozvala Generalni sekretariat vlade, naj v 30 dneh pripravi natančno analizo obstoječih stroškov znotraj SVPV ter primerjalno analizo stroškov, če bi varovanje potekalo pod Policijo. Prav tako je komisija pozvala pristojne inšpekcijske službe, naj ponovno opravijo nadzor v Generalnem sekretariatu vlade, Računsko sodišče pa, naj izvede revizijo pravilnosti in smotrnosti poslovanja službe.