Kadrovski primanjkljaj vodi v krčenje varnosti po državi

Sprejete odločitve o ukinjanju stalnih dežurnih na določenih policijskih postajah so brez dvoma posledica velikega kadrovskega primanjkljaja v Policiji, ki pa se bo v naslednjem letu še povečal.

Policijske postaje so temelj občutka varnosti v lokalnih skupnostih. Ko ponoči ni več dežurnega policista ali policijske patrulje, vsakdo razume, da to pomeni manjšo prisotnost države tam, kjer je najbolj potrebna. Po državi je vsaj 15 policijskih enot, ki ne morejo zagotoviti 24-urne patruljne službe.

Vlada in vodstvo policije javnosti zagotavljata, da varnostne razmere ostajajo stabilne, hkrati pa se policija ponoči umika iz lokalnih okolij. To pomeni daljše odzivne čase, manjšo prisotnost policije na terenu in večjo izpostavljenost prebivalcev kriminalu.

Sindikat policistov opozarja, da danes več policijskih postaj ne more zagotavljati 24-urne patruljne službe, ker globoko primanjkuje kadra oziroma je ta neenakomerno razporejen. Primer: v Policijski postaji Slovenska Bistrica je od 43 sistemiziranih policistov zasedenih le 26.

Odločitev, da se dežurni službi odreče tudi tam, kjer je že zdaj pomanjkanje kadra, ni racionalna optimizacija. To je krčenje varnostnih funkcij države na minimum. Demokrati. poudarjamo, da večja razdalja do patrulje pomeni daljši odzivni čas, več tveganj in manj zaupanja državljanov v sposobnost oblasti, da jim zagotovi varnost.

Žal je vrsta odločitev vlade Roberta Goloba močno posegla v področje delovanja Policije, predvsem v negativnem smislu. Predsednik vlade je ob začetku mandata ustanovil svojo Službo za varovanje, ki je pod drobnogledom KPK. Temu so dodatno botrovale tudi druge afere povezane z delom in kadrovanjem v Policiji v času te vlade (imenovanje generalnega direktorja, ki ni izpolnjeval formalnih pogojev, varovanje DT Gončin, itn.)

Trenutno vodstvo Policije ves čas kadrovsko popolnjujeta samo PU Ljubljana, z utemeljitvijo, da bo varnostna situacija slabša, če bo imela Ljubljana premalo policistov.

Analiza kadrovskega stanja med letoma 2012 in 2025 po navedbah sindikata kaže na znaten upad policistov v večjih upravah: Maribor – 242 manj, Celje – 151 manj, Novo mesto – 217 manj.

Kaj bo potrebno narediti v naslednjem mandatu?

• V ospredje postaviti kompetentno, visoko strokovno vodstvo Policije, ki bo zagovarjalo neodvisnost, avtonomnost in strokovno delo policije,
• policijo razbremeniti nalog, ki niso izvorno policijske,
• izvesti organizacijske spremembe, ki bodo vplivale na zmanjševanje upravnega dela Policije in hkratno povečanje operativnega dela Policije – prerazporeditve kadrov, reorganizacija,
• potrebno je pregledati kompetenčni model za zasedbo vodstvenih delovnih mest in ga dejansko tudi začeti uporabljati,
• policija mora iz reaktivnega načina delovanja (dogodek-reakcija) preiti na proaktivno delovanje na področjih, kjer je to mogoče,
• delovno okolje v Policiji je tisti motivacijski dejavnik, ki najbolj vpliva na to, da policisti svoje delo opravljajo dobro – zato je potrebno zagotavljati stabilne odnose, kjer se ve, kakšne so poti napredovanja, kdo je odgovoren za kaj itd.,
• vzpostaviti model kadrovanja v policiji, ki bo zagotavljal tako kader za osnovne policijske naloge, kakor tudi visoko specialistične in strokovne,
• intenzivno delati na povrnitvi zaupanja javnosti v delo Policije – kar bo vplivalo tudi na to, da se bodo za poklic policista odločali tudi mladi. Nenazadnje, nihče ne želi kariere začeti v kaotični organizaciji, kjer se napreduje po sistemu vez in poznanstev.