Iluzija bogastva: ko javna poraba prehiti ustvarjanje

Uradni podatki Statističnega urada (SURS) in Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) kažejo jasen trend: konsolidirani javni odhodki so se med letoma 2019 in 2024 povečali z 19,0 na 28,9 milijarde evrov. To pomeni več kot 50-odstotno nominalno rast v zgolj petih letih.

V istem obdobju se je bruto dolg sektorja država v absolutnem znesku povečal z 31,8 na približno 44,9 milijarde evrov. Delež dolga v BDP se sicer ni bistveno spremenil in ostaja okoli 66 odstotkov, kar je pod povprečjem evrskega območja. Sam dolg torej ni osrednji problem. Ključno vprašanje je, za kaj se ta sredstva porabijo.

Če bi bila večina zadolževanja usmerjena v produktivne investicije – infrastrukturo, tehnologijo, razvoj in znanje –, bi dolg povečeval prihodnjo rast. Toda struktura javnih financ kaže, da se večji del preliva v tekočo porabo: plače, transferje in operativne izdatke. Takšna poraba ne dviguje produktivnosti, temveč ustvarja trajne obveznosti, ki jih mora financirati vedno manjši del gospodarstva.

To se odraža tudi v konkurenčnosti. Po lestvici IMD World Competitiveness 2025 je Slovenija šele na 46. mestu. Medtem ko je infrastruktura razmeroma solidna, poslovna in vladna učinkovitost izrazito zaostajata, zlasti na področju poslovnega okolja, kjer smo uvrščeni na 57. mesto. Administrativna kompleksnost, dolgi postopki in regulativna negotovost postajajo neposreden strošek za podjetja in investicije. Rezultat je preprost: trošimo hitreje, kot ustvarjamo.

Demokrati zato izhajamo iz drugačne premise. Socialne države ni mogoče vzdrževati brez močnega in produktivnega gospodarstva. Blaginja ne nastaja s prerazdeljevanjem obstoječega, temveč z ustvarjanjem nove vrednosti. Sodobna ekonomija ne temelji na konfliktu med državo in podjetji, temveč na sodelovanju.

Na tej osnovi gradimo program Uspešna Slovenija 2034, ki predvideva tri ključne sistemske premike.

Prvič, institucionalno poenostavitev. Namesto razdrobljene birokracije predlagamo enotno, digitalno vstopno točko za podjetja – Enterprise Slovenia –, ki skrajša postopke in zniža administrativne stroške.

Drugič, konkurenčno davčno okolje. Davčna razbremenitev dela in kapitala je usmerjena v zadrževanje talentov in podjetij ter v dolgoročno povečanje javnofinančnih prihodkov.

Tretjič, predvidljivo regulacijo. Jasni roki odločanja in načelo »tišina pomeni soglasje« zmanjšujejo negotovost ter sproščajo zasebne investicije, ki danes ostajajo blokirane v postopkih.

Cilj teh ukrepov ni manj države, temveč bolj učinkovita država. Država, ki ustvarja pogoje za rast, namesto da jo administrativno zavira.

Izbira, pred katero stojimo, ni ideološka, temveč ekonomska. Ali bomo nadaljevali s povečevanjem porabe brez rasti produktivnosti ali pa bomo zgradili gospodarstvo z višjo dodano vrednostjo, ki lahko dolgoročno financira kakovostne javne storitve.

Demokrati verjamemo v drugo pot. V pot ustvarjanja, ne iluzije bogastva.