Eni podatki za javnost, drugi za analize?Čas je za enoten digitalni sistem.

V zadnjih dneh smo bili priča nenavadni situaciji, na katero so nas opozorili novinarji.

Za isti zdravstveni sistem.

Za isti presečni datum.

Različne številke o čakalnih vrstah. Eni za javnost na spletni strani NIJZ, drugi za novinarje.

Razlaga odgovornih?

Ena metodologija zajema približno 400 vrst storitev, druga več kot 1200.

To ni politični spor. To je sistemski problem.

Če ima država dva nabora podatkov o istem pojavu, potem nima nadzora nad lastnim sistemom. In dokler nimamo enotne, javno dostopne in metodološko usklajene baze, bo vedno obstajal dvom, ali se s številkami manipulira – tudi v politične namene.

Transparentnost pomeni eno stvar: en sistem, en vir, iste številke.

Za vse, da se preverja tudi z neodvisno analitiko.

Digitalizacija ni IT-projekt. Je vprašanje zaupanja.

V našem programu digitalizacija ni le tehnološka nadgradnja, ampak temelj upravljanja sistema.

Predlagamo:

• enotno digitalno platformo za naročanje, kjer pacient vidi vse razpoložljive termine v realnem času,
• centralizirano upravljanje čakalnih dob preko ZZZS,
• enotno informacijsko infrastrukturo, ki povezuje primarno, sekundarno in terciarno raven,
• obvezno interoperabilnost vseh izvajalcev v javni mreži – tudi koncesionarjev,
• javno anonimizirano bazo metapodatkov, dostopno neodvisnim analitikom.

Danes imamo razdrobljene sisteme, nepovezane baze, ročne prenose podatkov in različne metodologije. To ni digitalna država. To je administrativni labirint.

Kaj to pomeni v praksi?

OECD ocenjuje, da lahko ustrezna digitalna podpora zmanjša administrativno breme zdravnikov do 30 %. Če zdravniku vrnemo 30 minut dnevno za klinično delo, to pomeni približno 100.000 dodatnih ambulantnih pregledov letno – brez enega samega novega zdravnika.

E-posveti med primarno in sekundarno ravnjo lahko zmanjšajo napotitve za 8–15 %.

To pomeni krajše čakalne dobe in boljšo triažo.

Centralizirana analitika čakalnih seznamov omogoča aktivno upravljanje kapacitet v realnem času – ne zgolj pasivno vodenje seznamov.

Ne gre za to, da vodimo čakalne vrste.

Gre za to, da vodimo dostop do storitev.

Upravljanje z odgovornostjo

Digitalizacija je podlaga tudi za novo upravljanje.

Predlagamo pogodbeno vodenje bolnišnic z merljivimi cilji: kakovost, dostopnost, zadovoljstvo pacientov.

Javna primerjalna poročila.

Jasno odgovornost vodstev.

Primerljivost med regijami.

Brez enotnih podatkov ni odgovornosti.

Brez odgovornosti ni reforme.

Čas je za red

Slovenija potrebuje sodoben zdravstveni sistem, ki temelji na treh načelih:

Red.

Odgovornost.

Rezultati.

Digitalna prenova ni luksuz. Je pogoj, da sistem deluje pravično in pregledno.

Zdravstvo ne sme biti bojišče interpretacij številk.

Mora biti prostor zaupanja.

In zaupanje se začne pri enotnih in javnih podatkih.

dr. Tadej Ostrc