Glas demokratov

Anže Logar v Kostanjevici na Krki: »Med sodelovanjem in razdorom vedno obstaja izbira«


27.12.2025

Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti

Ob dnevu samostojnosti in enotnosti je v Kostanjevici na Krki zbrane nagovoril Anže Logar. V nadaljevanju objavljamo celoten govor.

Spoštovani, najprej bi se rad zahvalil za povabilo, da sem danes lahko tu med vami in da vas imam čast nagovoriti v enem najlepših predelov Slovenije. Ni naključje, da so tu vsaj del navdiha za svoje umetnine iskali umetniki kot so Božidar Jakac, Marjan Tršar ali Jože Spacal. Tu smo v samem jedru klene Slovenije. Na to nas opozarja hrast Malence, drugi najdebelejši hrast v Sloveniji.

Letošnji dan samostojnosti in enotnosti šteje 35 let. Božično novoletni koncert Kostanjevice na Krki pa 32.

Danes je torej kar pravi trenutek, da se spomnimo naše skupne zgodbe. Takrat smo hoteli eno. Takrat smo naredili nekaj velikega skupaj. In takrat smo pogumno, kljub grožnjam bivšega režima, sprejeli odločitev za samostojno pot.

Takrat je bila prava energija!

Soglasna odločitev za osamosvojitev je izpolnila narodove sanje, pomenila je vrhunec domoljubja. Prinesla nam je samostojno državo, skupnost, ki naj temelji na demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in vladavini prava. Zato je šele nastanek demokratične Slovenije omogočil, da se je vrnila tista sproščenost in upanje na uspešno Slovenijo. Resnična in polna svoboda – tista prava, z malo začetnico – je torej prišla kot posledica naše zavestne odločitve. Takrat smo vedeli, da obstaja izbira. In smo izbrali.

Vem, s kakšnim navdušenjem smo skupaj podprli nastanek demokratične Slovenije. Čeprav takrat še nisem imel volilne pravice, sem z nestrpnostjo v srcu pričakal tisto nedeljo, šel s starši že zarana na volišče in namesto mame izrazil skupno volje naše družine –  obkrožil sem seveda ZA.

Žal je po prvotnem navdušenju tolikih Slovenk in Slovencev naša država v zadnjem desetletju začela pozabljati na te ključne vrednote, ki so tudi skupne evropske vrednote. Nekateri, celo tisti, ki v njej niso živeli, se z neproduktivno nostalgijo ozirajo v čase nekdanje nedemokratične države, se poigravajo z oživljanjem preživele ideologije, ali vsiljujejo nove ideologije, ki rušijo tradicionalne vrednote.

Vse to se dogaja v času velikih sprememb v svetu: ruska agresija na Ukrajino, tragedija na Bližnjem Vzhodu, vzpon avtoritarnih režimov po svetu, načrtna razgradnja multilateralizma. Trda moč in interesne sfere želijo prevladati nad samostojnostjo, vrednotami in sodelovanjem. Na udaru je ideja Zahoda kot sinteze antične dediščine, krščanstva in humanizma, kot skupnosti, ki temelji na zaščiti človekovih pravic.

V Sloveniji se je po začetnem navdušenju devetdesetih let začelo pozabljati, kje vzhaja kruh, od kod dobimo mleko in meso, od kod sredstva za naše zdravstvo, šolstvo, znanost, kulturo. Ob upadanju podpore podjetniški pobudi so javna naročila za nekatere postala sredstvo okoriščanja na naš račun. Gospodarsko in razvojno smo začeli zaostajati za tistimi, ki so bili pred dobrimi tremi desetletji daleč za nami.

Začela se je izgubljati zavest, kako pomembna institucija je država, družbeni podsistemi: kot zagotovilo naše svobode in kot gradnik na pravilih utemeljenega družbenega reda.

Stanje v svetu in še bolj doma kliče po nujnih spremembah, po prenovljeni Evropski uniji, ki naj bo svetilnik sodelovanja in vrednot, oprta na gospodarsko pobudo in varnostno samozadostna. Slovenija se bo morala trdneje usidrati v takšno prenovljeno Evropsko unijo, bližnje zaveznike pa znova poiskati v srednje-evropskem prostoru, ki mu kulturno in naravno pripadamo. Brez slepomišenja bomo morali prispevati svoj delež k evropski varnosti, da bo Evropa bolj odporna na muhavost geopolitičnih sprememb, negotovost svetovnih nabavnih verig in naraščajočo samozavest in vse večjo predrznost svetovnih avtokratov. Delati bomo morali več in bolje, dati prosto pot gospodarski pobudi, bolj vrednotiti odličnost, biti bolj solidarni med seboj. Predvsem pa se nam mora povrniti tisto pristno veselje do življenja, do družine in do skupnosti. Več nas mora biti, če želimo oblikovati in ohranjati slovensko identiteto še naprej, tudi v okviru Evropske unije.

Treba se je vrniti k našim primarnim vrednotam, ki so nam omogočile preživetje dolga stoletja pod tujimi avtokrati. Dokazali smo, da kljub zunanjim pritiskom s svojo vztrajnostjo ohranjamo čut za vrednote in kulturo, solidarnost do sočloveka ter pristno spoštovanje do naravnega okolja. Z zdravo kmečko pametjo pa uspešno kljubujemo nekaterim norostim sodobnega sveta. Za uspešen demokratičen razvoj Slovenije je izredno pomembna vrnitev h koreninam, k občutkom, ki so nas navdihovali v obdobju tik pred, med in kratek čas po osamosvojitvi. Predvsem pa, ponovno moramo začeti verjeti v uspeh. Nikoli ne pozabimo: med dobrim in slabim, med uspešnim in neuspešnim, med sodelovanjem in nasprotovanjem, med ljubeznijo in sovraštvom – obstaja izbira. In mi smo tisti, ki izberemo!

Demokracijo, vladavino prava in človekove pravice lahko zagotovi le demokratična država. Zato je tako pomembno, da verjamemo v pravno državo. Tisti, ki rušijo zaupanje v vladavino prava, bodisi s tem, da sprejemajo neustavne reforme, bodisi da sistemsko šibijo nadzorne in pravosodne organe, samo dokazujejo, da uspešna Slovenija ni njihova intimna izbira.

Za razliko od njih, naša je. Zato seme misli o uspešni Sloveniji zasadimo že znotraj družinskega kroga, jo negujemo skozi celoten izobraževalni proces, in jo živimo v vsakdanjem življenju.

Slovenke in Slovenci moramo biti tudi dovolj samozavestni, da si dovolimo različnost. In pluralnost – da lahko vsak glasno pove svoje misli.

Ljudi, ki razmišljajo drugače, nam ni treba ignorirati, še manj pošiljati iz dvoran naše narodne in državne skupnosti. Ker verjamemo v Slovenijo, vemo, da lahko le skupaj ustvarimo uspešno Slovenijo.

Ob dnevih, kot je današnji, zato skupaj ponosno zapojmo verz Žive naj vsi narodi…

Čeprav, če dobro pomislim, v tem trenutku še bolj potrebujemo tistega Bog živi ves slovenski svet.

No, zagotovo je zimzelena in vedno na mestu tudi tista o Slovenkah, prelepih, žlahtnih rožicah.

V dnevih, kot je današnji, z mesta, kjer vam govorim, pa navijam predvsem na tale verz: Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo.

Gospe in gospodje,

želim vam, da bi dan samostojnosti in enotnosti  preživeli v prešernem zanosu, ki izhaja iz vere in zaupanja v naše družinsko, nacionalno in evropsko okolje.

Bodimo ponosni na Slovenijo!