Notranje zadeve

Zakonodajne vrzeli, nekonsistentno spreminjanje kazenske zakonodaje in šibka politična volja za učinkovit pregon korupcije in organiziranega kriminala so povzročili drastično poslabšanje stanja na področju pregona težjih oblik kriminalitete in korupcije.

Demokrati. učinkovit boj zoper korupcijo in organizirano kriminaliteto postavljamo v osrčje programa za mandat 2026–2030.

V ta namen bomo:

• v KPV postavili državnega sekretarja, ki bo usklajeval pregled in pripravo sprememb kazenske in protikorupcijske zakonodaje za učinkovitejši pregon kaznivih dejanj (t. i. Anticorruption Tsar);
• Nacionalni preiskovalni urad bomo preoblikovali v Posebni policijski organ[1], ki bo v sodelovanju s SKOK izvajal vse potrebne policijske aktivnosti s področja preiskovanja in prikritih preiskovalnih ukrepov na področju korupcije in organiziranega kriminala. Naloge, ki se ne razporedijo na posebni policijski organ, prevzamejo Uprava kriminalistične policije in enote, ki so za pregon gospodarske kriminalitete ustanovljene znotraj obstoječih policijskih uprav (to so v praksi Oddelki za gospodarsko kriminaliteto znotraj Sektorjev kriminalistične policije na policijskih upravah);
• Razmislili bomo o uvedbi finančne policije po zgledu Italije in Francije.

[1]Specializirano državno tožilstvo bomo preoblikovali v novo tožilsko telo SKOK – Specializirana tožilska enota za pregon korupcije in organiziranega kriminala.

 Varnost in upravljanje migracij

 Investiranje v sodobno nadzorno opremo za nadzor 670 km meje s Hrvaško v realnem času in v vseh vremenskih razmerah za odkrivanje poskusov nelegalnih prehodov;

• Povečanje prisotnosti policije na območjih z večjim pritiskom ilegalnih migracij v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom ter krepitev nadzora s skupnimi mešanimi patruljami in Frontexom;
• Redno obveščanje javnosti o varnostni statistiki na območjih z migrantskimi centri. V primeru poslabšanja varnostne situacije bo policija okrepila nadzor oziroma razmislila o nadomestnih lokacijah z učinkovitejšim nadzorom nad kršitvami javnega reda in miru;
• Slovenija bo uradno pristopila k iniciativi po oblikovanju migrantskih centrov zunaj meja EU, ki jo predlaga Kraljevina Danska (pristopilo že 15 članic EU). Svoje napore bomo usmerili v sistemske ukrepe za učinkovito upravljanje migracij (poenostavitev legalnih migracij in strožji nadzor ilegalnih migracij) z namenom spremembe dojemanja Slovenije kot idealne tranzitne države za ilegalne migracije. Vzpostavili bomo hitro in učinkovito koordinacijo med policijo, azilnim sistemom, lokalnimi skupnostmi in mednarodnimi partnerji.
• Pospešili bomo postopke odločanja. Do uveljavitve danskega predloga upravljanja z migracijami na ravni EU bomo za čakajoče na odločitev glede pravice do azila uvedli program obveznih javnih del.
• Vpeljali bomo načelo odgovornega upravičenca – prosilec za mednarodno zaščito bo v primeru storitve kaznivega dejanja nemudoma prejel zavrnilno odločbo ter bo napoten v državo izvora na prestajanje kazni;
• Za osebe s priznano pravico do azila bomo pripravili akcijski načrt integracije in delovne vključenosti v slovensko družbo;
• MZZ bo prioritetno krepil bilateralne odnose z državami izvora in tranzita ter skupaj z MNZ in ostalimi resorji pomagal oblikovati programe sodelovanja (npr. vračanje migrantov v izvorne države, reintegracija, pravne poti migracij).

Ukrepi na področju policije

• Zagotovitev konstantnega zaposlovanja v policiji z letnim razpisom vsaj 200 do 300 vpisnih mest za poklic policista. Kvote ostanejo odprte tudi, ko je zaposlovanje v ostalih sektorjih javne uprave zamrznjeno;
• Povišanje kazni za napad na uradno osebo, vpeljava sistema stopnjevanja kazni pri ponavljajočih se prekrških in vrnitev uklonilnega zapora za hujše prekrške;
• Nujna sistemska ureditev financiranja policije za vzpostavitev ravnotežja med sredstvi za plače in nujnimi investicijami v zaščitno opremo ter infrastrukturo.

• Implementacija kariernega sistema v zakonsko materijo (Novela Zakona o organiziranosti in delu v policiji) za zagotovitev stabilnega kadrovskega razvoja na podlagi meritokracije in kompetenčnega modela ter preprečitev političnega preskakovanja razredov;
• Poenostavitev kariernega sistema: zmanjšanje nabora delovnih mest (na okoli 30–40), jasne karierne poti in prilagoditev tarifnega dela kolektivne pogodbe;
• Vzpostavitev mandatnega sistema za vodilna mesta (državna raven, direktorji policijskih uprav in načelniki policijskih postaj) z možnostjo največ enkratnega podaljšanja;
• Uvedba nabora ukrepov za dodatno privlačnost poklica policista (celovita stanovanjska politika, posebna stanovanjska varčevalna shema z državno subvencijo za prvo stanovanje, izboljšanje delovnih pogojev, ureditev višjega regresa za prehrano, določitev denarne nagrade ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, brezplačen vrtec in štipendije za otroke policistov, možnosti nakupa vozila brez DDV vsakih 7 let, okrepitev počitniških kapacitet (vključno z vrnitvijo objekta na Debelem rtiču);
• Uvedba fleksibilnejšega sistema prerazporejanja zaposlenih z umeščenostjo policistov znotraj policijskih uprav namesto policijskih postaj za večjo fleksibilnost in zmanjšanje korupcijskih tveganj;
• Ponovna uvedba avtocestne policije;
• Uvedba uporabe ultralahkih letal za nadzor prometa in meje;
• Zmanjšanje pooblastil Sektorja za notranje preiskave in integriteto (SNPI), da se onemogoči vmešavanje ministra v delo policije;
• Pospešena digitalizacija policije z oblikovanjem enotne digitalne platforme za policijo, tožilstvo in sodišča v okviru e-Pravosodja ter poenostavitev ePolicista;
• Investicije v infrastrukturo: novi prostori za GPU in PU Ljubljana pod isto streho ter ureditev prostorske situacije na območju PU Koper in PU Maribor.