Javna uprava in digitalizacija


Pametna Slovenija 2034

Slovenija ima potencial, da postane ena najbolj naprednih in pravičnih držav v Evropski uniji. Imamo znanje, naravne vire, stabilno državno ureditev in ljudi, ki znajo, hočejo in zmorejo. A če želimo ta potencial uresničiti, se moramo odločiti za pogumno in ambiciozno vizijo prihodnosti.

Potrebujemo razpravo. Zato bomo Demokrati. v začetku naslednjega mandata sprožili široko javno razpravo z naslovom Pametna Slovenija 2034, konvencijo o prihodnosti Slovenije. Namenjena bo vsem državljanom, institucijam, podjetjem, skupnostim in posameznikom, ki želijo soustvarjati prihodnost države.

Pametna Slovenija – država, ki zna združiti tehnološki napredek, človeško dostojanstvo in trajnostni razvoj.


Vizija in ključni cilji z vidika gospodarstva, politike, uprave, znanosti, državljanov in drugih ključnih deležnikov

Učinkovita in dostopna javna uprava:

Za državljana: enostaven dostop do vseh storitev prek enega digitalnega okna;

Za javno upravo: digitalizacija in avtomatizacija procesov, kar omogoča več časa za osebni stik tam, kjer je potreben;

Za politiko: večja preglednost in odgovornost v upravljanju države.

Podpora inovacijam in razvoju:

Za gospodarstvo: stabilno in fleksibilno okolje, ki spodbuja tvegane, a potencialno prebojne rešitve;

Za znanost: dostop do eksperimentalnih prostorov za interdisciplinarno raziskovanje;

Za državo: privabljanje visokotehnoloških investicij in ustvarjanje novih delovnih mest.

Pametna uporaba umetne inteligence

Za znanstvenike in upravljavce podatkov: možnost razvoja domačih rešitev, ki temeljijo na etiki in učinkovitosti;

Za javni sektor: pomoč pri odločanju, analizi učinkov in večji natančnosti predpisov;

Za družbo: varna, pregledna in odgovorna uporaba algoritmov.

Digitalna vključenost vseh generacij

Za šolstvo: digitalna pismenost kot temeljno orodje prihodnosti;

Za starejše: prilagojeni programi in pomoč pri digitalnem prehodu;

Za celotno družbo: preprečevanje digitalnega razkoraka.

Zanesljiva in čista energija

Za gospodarstvo: konkurenčna prednost z zanesljivimi in čistimi viri energije;

Za državo: strateška energetska neodvisnost;

Za vse: pogoj za digitalne storitve, e-mobilnost, pametna omrežja in industrijo prihodnosti.

Nova industrijska politika

Za podjetja: spodbudno okolje za razvoj in rast inovativnih podjetij;

Za javne investitorje: jasni mehanizmi za vlaganje v prihodnost;

Za mlade: perspektivne kariere v naprednih panogah.

Socialna država prihodnosti

Za državljane: zagotavljanje dostopa do kakovostnih javnih storitev;

Za državo: dolgoročna vzdržnost sistema temelji na višji dodani vrednosti;

Za vse: jasna zavednost, da približno 75 % ljudi prejme več, kot prispeva. Zato je rast produktivnosti nujen pogoj za ohranitev solidarnosti.

 

Teme za razpravo

  • Prva država z »AI-first governance«
  • Inovacijske cone z začasno deregulacijo
  • Digitalna bilanca za vsakega državljana
  • Temeljni digitalni dohodek (pilotno)
  • Suverena digitalna identiteta z osebnim podatkovnim trezorjem
  • Novi kazalnik: indeks blaginje prihodnosti
  • Odprava 80 % birokracije s pametnimi pogodbami (Web3)
  • Etični nadzor nad algoritmi
  • Digitalna participacija v ustavi
  • Globalna platforma za testiranje digitalnega državljanstva

Zakaj razprava?

Tehnološka suverenost kot strateški cilj: Evropa in s tem tudi Slovenija je digitalno in tehnološko odvisna od ZDA. To ustvarja sistemsko ranljivost na področjih varnosti, ekonomije in razvoja. Slovenija lahko začne prekinjati to odvisnost in postane aktivna članica EU, ki gradi svojo digitalno in podatkovno infrastrukturo kot strateško sredstvo v sodelovanju z evropskimi partnerji, a tudi kot samostojen igralec.

Pametna Slovenija 2034 ni nasprotje solidarnosti, temveč pogoj, da solidarnost lahko dolgoročno ohranimo:

  • omogoča ciljno, učinkovito in pravično pomoč z uporabo podatkov in umetne inteligence,
  • ohranja dostop do kakovostnih storitev kljub demografskim in gospodarskim pritiskom,
  • krepi zaupanje med državljani in državo, omogoča in spodbuja komunikacijo.

Prednostni ukrepi

  • Priprava koncepta in arhitekture za Zasnova enotne mobilne aplikacije in spletnega portala po načelu “vse na enem mestu” (one-stop-shop), po zgledu najboljših tujih praks (npr. ukrajinska Diia), za dostop do vseh javnih storitev in digitalnih dokumentov (e-denarnica). Zakonski okvir za 24/7 digitalno upravljanje podjetij (e-uprava);
  • Ustanovitev nacionalne strokovne skupine za digitalno izobraževanje. Priprava sodobnega učnega načrta za uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike (RIN), ki bo vključeval osnove umetne inteligence (UI), programiranje in kibernetsko varnost, ter priprava načrta nacionalne štipendijske sheme za IKT-učitelje;
  • Zagon Nacionalnega inštituta za uporabno umetno inteligenco. Ustanovitev iniciativne skupine s predstavniki gospodarstva in ključnih raziskovalnih inštitucij za pripravo pravnih in vsebinskih podlag za le-te;
  • Zasnova Inovacijskih con (regulatorni »sandboxi«). Določitev pravnega okvira za vzpostavitev okolij z začasno deregulacijo za testiranje prebojnih modelov (šolstvo, zdravstvo, ekonomija) in umeščanje Slovenije kot eksperimentalne prihodnosti Evrope;
  • AI pogovorni pomočnik za državljane (zasnova in prototip). Priprava koncepta in razvoja prve verzije državnega AI-pogovornega pomočnika po vzoru Estonije (KrattAI) in Finske (AuroraAI);
  • Uvedba zanesljive digitalne identitete (digitalni ID) pri vseh stikih z državo, pri čemer bo spletna anonimnost še naprej zagotovljena v zasebni sferi in pri svobodnem političnem izražanju.

 

Ukrepi mandata

Učinkovita in dostopna javna uprava:

  • Zagon enotne mobilne aplikacije eSlovenija, one-stop-shop integriranega spletnega portala javne uprave z enotno, sodobno uporabniško izkušnjo, ki bo postopoma omogočila vse javne storitve. Aplikacija bo služila tudi kot e-denarnica za ključne dokumente (osebna izkaznica, vozniško dovoljenje);
  • Uveljavitev E-notarskih storitev, ki omogočajo digitalno izvedbo ključnih postopkov (ustanovitev gospodarskih družb z več družbeniki, statusne spremembe), kar bo povečalo konkurenčnost poslovnega okolja;
  • Vzpostavitev centralne platforme za digitalizacijo postopka pridobivanja vozniškega dovoljenja, vključno z elektronsko prijavo in avtomatsko izmenjavo podatkov med pooblaščenimi organizacijami in državnimi organi;
  • Zagon in integracija državnega AI-pogovornega pomočnika za hiter, intuitiven in stalen dostop državljanov do informacij o zakonodaji in postopkih.

 

Gospodarstvo prihodnosti in podpora inovacijam:

  • Ustanovitev Nacionalnega inštituta za uporabno umetno inteligenco in zagon prvega vala aplikativnih projektov na področju uvajanja UI v zdravstvo, farmacijo, proizvodnjo in energetiko;
  • Vzpostavitev privlačnega ekosistema za digitalne nomade v Evropi (po vzoru Hrvaške);
  • Odprtje Razvojno-gospodarskega predstavništva v Silicijevi dolini (San Francisco) za aktivno povezovanje slovenskih podjetij, raziskovalnih ustanov in vlagateljev z ameriškim tehnološkim ekosistemom.

 

Digitalno izobraževanje in kompetence:

  • Uvedba pilotnega projekta obveznega predmeta RIN v 20 % osnovnih in srednjih šola ter začetek sistematičnega usposabljanja učiteljev (vključno z zagonom štipendijske sheme in spodbudami za prekvalifikacijo);
  • Povečanje vpisnih mest na IKT in interdisciplinarnih programih za vsaj 25 % ter vsaj 20-odstotna rast števila predavateljev in raziskovalcev na IKT-področjih;
  • Odprtje novih interdisciplinarnih smeri, ki povezujejo IKT-znanja z zdravstvom, energetiko, podjetništvom, strojništvom in drugimi za gospodarski razvoj ključnimi področji;
  • Uvedba prvih podiplomskih IKT-programov v celoti v angleščini in odprava administrativnih ovir za tuje predavatelje in raziskovalce.

Ukrepi:

  • Dokončanje reforme plačnega sistema v javni upravi: okrepitev stimulativnega dela, ki temelji na uspešnosti, in sistemske rešitve za deficitarne poklice;
  • Oblikovanje stebrnega sistema JU;
  • Oblikovanje podpornih struktur za oblikovanje pokrajin;
  • Priprava politike pametnega upravljanja s prostori državne uprave – revizija obstoječih najemnih pogodb za organe državne uprave (država letno za te namene plačuje 18 mio eur najemnin) z oblikovanjem srednjeročne strategije lastništva države nad prostori DU;
  • Zmanjšanje števila ministrstev v prvem koraku na 14;
  • Sistemski nadzor nad rastjo števila javnih uslužbencev;
  • Decentralizacija vlade s selitvijo nekaterih resorjev;
  • Uvedba sistema financiranja občin za večjo predvidljivost financiranja in izboljšanje položaja le-teh glede na dejanske stroške;
  • Vzpostavitev »Vodstvene licence«: Vzpostavitev obveznega razvojnega programa za vodstveni kader. Vsak vodja (skupina B naprej) mora v šestih mesecih od imenovanja uspešno opraviti program in preizkus (licenco) kot pogoj za nadaljevanje vodenja;
  • Nacionalni register vodstvenih kadrov: vzpostavitev nacionalnega registra preverjenih vodstvenih kadrov z licenco, iz katerega se črpajo kandidati za vodstvene položaje.
  • Po zgledu nekaterih držav (NL, SE, EST, FI) bomo uvedli rotacijo za uradnike na vodstvenih položajih na ministrstvih in v državnih organih, ki delajo na področjih javnih naročil, upravnih postopkov, nadzornih funkcij ter finančnih in kadrovskih oddelkih: obvezna rotacija na pet let z možnostjo prostovoljne rotacije za druge profile. Vzpostavitev nacionalnega registra delovnih mest znotraj sistema uradništva (na MJU). Sistem zazna, kdaj je uradnik presegel obdobje na istem mestu. Kadrovska služba predlaga novo delovno mesto, uradnik ohrani naziv, plačni razred in kontinuiteto. V primeru »odpora« se uvedejo mentorirani prehodi (3–6 mesecev);
  • Sprejetje novega Zakona o javnih zavodih: uvedba modela profesionalnega poslovodstva z upravljanjem na podlagi merljivih ciljev (pogodbe o rezultatih) in jasni odgovornosti direktorjev;
  • Oblikovanje enotne točke za razpise NVO;
  • Uvedba elektronskih volitev.