Obramba

Sodobno varnostno okolje je nestabilno in kompleksno. Zanj sta značilni velika dinamika in prepletenost številnih tveganj in groženj, od strateške konkurence, realne možnosti vojaškega konflikta, hibridnega delovanja, terorizma, kibernetskih napadov do razvoja prebojnih tehnologij, podnebnih sprememb in zdravstvenih tveganj. Vojna v Ukrajini je spremenila tako dojemanje varnostne grožnje na evropskem kontinentu kakor tudi spremembo strategije bojevanja v digitalni dobi.

Slovenski nacionalno-varnostni sistem in njegove podsisteme (obrambni, zaščita in reševanje, notranja varnost, obveščevalni) je treba zato ustrezno prilagoditi novim izzivom, predvsem na področjih:

1. financiranja (zaradi ekonomske krize je bil NVS finančno podhranjen, kar se je odrazilo tako na ohranjanju in razvoju zmogljivosti kot na neuravnoteženi notranji porazdelitvi sredstev; zelo problematična pa je tudi nestabilnost financiranja, ki se kaže kot posledica spreminjajočih se političnih prioritet nacionalno varnostnega sistema (NVS));

2. kadrov (zaradi demografije, nekonkurenčnosti ter neustrezno urejenega delovno-pravnega statusa in kariernih priložnosti prihaja znotraj NVS do izrazitega pomanjkanja kadra, pomanjkanje je še posebej izrazito pri strokovnjakih na področjih prebojnih tehnologij in znanj);

3. opremljenosti in infrastrukture (zaradi finančne podhranjenosti in neustreznih politik Slovenija nima nekaterih potrebnih zmogljivosti oziroma se pri zagotavljanju nacionalne varnosti srečuje s pomanjkanjem in zastarelostjo le-teh);

4. sistemskih (celovitih) organizacijskih in funkcionalnih rešitev (zaradi premajhne povezanosti podsistemov prihaja do premalo učinkovitega upravljanja, nadzora in delovanja NVS, prekrivanja in preobremenjenosti posameznih podsistemov ter celo do nepreglednega in neusklajenega načrtovanja);

5. mednarodne vpetosti in obveznosti (zaradi kadrovskih in finančnih omejitev, ter razdrobljenosti NVS Republika Slovenija pogosto težko aktivno sodeluje pri vseh politikah in projektih EU in Nata, težko izpolnjuje dane zaveze, ter je celo pri zagotavljanju lastne nacionalne varnosti močno odvisna od drugih držav članic oziroma zaveznic; Slovenija na primer ni članica NIF – NATO Innovation Fund, ki se ukvarja z vlaganjem v “deep tech” startup-e, ki imajo potencial za uporabo v obrambi, varnosti in odpornosti);

6. notranjepolitičnega in družbenega konteksta (zaradi notranjepolitičnih parcialnih interesov je nacionalno-varnostna politika pogosto predmet sporov; javno mnenje ne spodbuja krepitve in razvoja NVS, prej obratno).

Prednostni ukrepi:

Sprejetje krovnega Zakona o nacionalni varnosti, ki bo opredelil celoten NVS ter natančno razdelil odgovornosti in naloge posameznih podsistemov oziroma akterjev pri odzivanju na različna tveganja in grožnje;
Osrednjo vlogo pri izvajanju NVS prevzame stalni Sekretariat Sveta za nacionalno varnost (SSNAV). Delo sekretariata se profesionalizira in mora tako postati stalen strokoven, operativen in administrativen organ, ki podpira SNAV pri: (1) koordinaciji med ministrstvi in obveščevalnimi službami, (2) zbiranju, analizi in pripravi obveščevalnih informacij in strateških poročil, (3) pripravi predlogov strateških dokumentov (npr. nacionalna varnostna strategija), (4) izvedbi nacionalnih vaj s področja kriznega odzivanja na različna tveganja in grožnje (vojne, naravne nesreče, pandemije, migrantske krize, hibridne grožnje, kibernetske napade); (5) pripravi dnevnega reda za seje SNAV in (6) spremljanju izvajanja odločitev SNAV. Vodi ga svetovalec za nacionalno varnost predsednika vlade, člani SSNAVa pa so strokovnjaki z MORS (DOP, DOZ, OVS, SV in URSZR), MNZ, MZZ, SOVA in URSIV, ki so za mandat prerazporejeni v SSNAV. V SSNAV mora z MORS z namenom zagotavljanja operativne in administrativne podpore preiti tudi celoten Nacionalni center za krizno upravljanje (NCKU);
V okviru SSNAV se vzpostavi nacionalni analitično-obveščevalni fuzijski center, ki predstavlja vozlišče, kjer se zbirajo, povezujejo in analizirajo podatki iz različnih virov (SOVA, OVS, policija, URSIV) da bi se ustvarila celovita slika o grožnjah in situaciji, ki je nato v obliki poročil in opozoril posredovana pristojnim akterjem na nacionalni in mednarodni ravni;
Zaradi nestabilnega in kompleksnega varnostnega okolja ter sprememb v ustroju NVS bo potrebno napisati novo Nacionalno varnostno strategijo. Koordinacijo pisanja nove strategije bo prvič vodil SSNAV;
Ukinitev orožarskega holdinga DOVOS in prenos nalog na Direktorat za logistiko na MORS;
Ustanovitev projektnega urada za modernizacijo MORS znotraj okrepljenega Direktorata za logistiko z namenom izvedbe najnujnejših nabav vojaške opreme, potrebne za izgradnjo ključnih vojaških zmogljivosti za nacionalno in kolektivno obrambo;
Spremembe Zakona o obrambi z namenom hitrejšega prilagajanja spremenjenemu varnostnemu okolju (dva dela), natančnejše delitve odgovornosti in nalog med posameznimi organi, izvajanja kibernetske obrambe ter pridobivanjem in zadrževanjem kadra, vključno z uvedbo državljanske dolžnosti. V ta namen je treba spremeniti tudi Zakon o vojaški dolžnosti in Zakon o službi v SV;
Razširitev obsega ugodnosti za prostovoljce v NVS (SV, URSZR, policija) z uvedbo dodatnih bonusov za aktivno delo, ki bi se upoštevali pri pokojninski dobi, prednostne obravnave pri zaposlovanju v javnem sektorju in štipendij za mlade prostovoljce;
Zaradi delno nerealnega in na prioritetah premalo temelječega strateškega načrtovanja bo treba napisati novo Resolucijo o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV, ki mora poleg realnosti in prioritizacije, temelječe na ključnih zmogljivostih SV, večji poudarek dati na avtomatizacijo in robotizacijo vojaških zmogljivosti, ki temelji na prebojnih tehnologijah;
Preoblikovanje Strategije razvoja obrambne industrije in tehnološke baze v Republiki Sloveniji na način, da bo postala dejansko strateški razvojni dokument, ki bo natančneje opredeljeval (nišna) področja razvoja slovenske obrambne industrije ter načine njihovega vključevanja v regionalne in globalne dobavne verige;
Povečanje izdatkov za proučevanje obrambnih tehnologij, razvoj in raziskave v okviru že vzpostavljenega, a razširjenega sistema javnih razpisov Direktorata za logistiko MORS;
Izdatna krepitev kibernetske obrambe z oblikovanjem Centra za kibernetsko obrambo SV s približno 50 profesionalnimi vojaki – specialisti, ki izvajajo obrambo vojaških omrežij, monitoring, odzivanje na incidente, testiranje odpornosti in usposabljanje. Sem se prenesejo razvojni projekti drugih ministrstev in institucij z dvojno rabo (tovrstne investicije se štejejo neposredno v kvoto investicij za obrambo do mednarodno dogovorjene višine 3,5 % BDP za obrambo).

Ukrepi mandata

Tako policija kot Slovenska vojska sta del osnovne kritične infrastrukture, zato mora država pripraviti ustrezen finančni in materialni okvir, ki krepi zanimanje mladih za vstop v karierni sistem vojske (in policije):

Z namenom krepitve državljanske zavesti in splošno pripravljenost družbe po solidarnem ukrepanju in ravnanju v korist države bomo uvedli splošno opravljanje t. i. državljanske solidarnosti za vse mladostnike (dekleta in fantje) v dolžini dveh mesecev (vojaško oziroma policijsko usposabljanje) oziroma treh mesecev (civilno služenje npr. v institucijah socialne oskrbe) po končani srednji šoli oziroma v obdobju med dopolnjenim 18. in 21. letom. Obdobje državljanske dolžnosti se všteva v pokojninsko dobo. Gre za investicijo v človeške vire iz proračuna za obrambo, ki bo v naslednjih fazah omogočil okrepitev zavedanja o pomenu države, varnosti in skupnosti. Na ta način bomo investirali v ljudi, hkrati pa razširili bazo potencialnih človeških virov za rezervne sestave posameznih podsistemov NVS (SV, URSZR in policija). Rezerva – razen v primeru neposredne vojaške ogroženosti – ostaja prostovoljna, temelječa na pogodbenem odnosu.
Sprejem Zakona o nacionalnem skladu za zaščito in reševanje, ki bo na osnovi strateškega načrtovanja zmogljivosti za zaščito in reševanje zagotovil finančna sredstva (pribl. 40 mio eur letno) za program zamenjave zastarele opreme (v skladu z enotnimi tehničnimi standardi) in izgradnje regionalnih logističnih centrov za zaloge hrane, vode, goriva, začasnih bivališč in zaščitnih sredstev;
Začetek delne profesionalizacija enot civilne zaščite v večjih mestih in Gorske reševalne službe v z gorskimi nesrečami najbolj obremenjenih regijah, temelječe na hibridnem modelu, ki vključuje profesionalna jedra, ki so stalno dosegljiva, in prostovoljno mrežo, ki zagotavlja široko lokalno pokritost in lokalno znanje. S tem se bo bistveno povečala odzivnost teh enot v primeru nesreč.
Preoblikovanje in posodobitev Zakona o Sovi v Zakon o obveščevalni in varnostni dejavnosti z namenom jasne opredelitve in dopolnitve nalog (izvajanje aktivnosti, ki niso povezane s tujino, kibernetska in hibridna obveščevalna dejavnost), krepitve in operacionalizacije nadzora, koordinacije z drugimi akterji (formalizirati sodelovanje in postopkovne procese z OVS, MNZ, policijo, MORS, SV in URSIV), formaliziranja aktivnosti na področju prebojnih tehnologij;
Pristojnim odborom in komisijam DZ RS je treba z zaposlitvijo dodatnega strokovnega kadra zagotoviti ustrezno strokovno podporo;
Izvedba vsakoletne nacionalne vaje kriznega odzivanja, ki bo vključevala vse ključne grožnje, s katerimi se v tem trenutku lahko sooči Republika Slovenija;
Priprava učnih vsebin s področja nacionalne varnosti (domoljubje, obramba, zaščita in reševanje, notranja varnost, hibridno delovanje in kibernetske grožnje) z namenom njihove vključitve v kurikule osnovnih in srednjih šol;
Izvedba najnujnejših nabav vojaške opreme, potrebne za izgradnjo ključnih vojaških zmogljivosti za nacionalno in kolektivno obrambo. Zaradi zahtevane hitrosti izvedbe bodo te nabave izvedene na način vlada vladi (Government to Government) ali tujih vojaških prodaj (Foreign Military Sales), saj je zgolj tako mogoče zagotoviti zahtevano hitrost izvedbe. Za dodatno transparentnost bomo zagotovili dodaten nadzor parlamentarnega Odbora za obrambo z možnostjo vpogleda v vso dokumentacijo, povezano z nabavo vojaške opreme;
Z vzpostavitvijo bataljona za kibernetsko obrambo, ki šteje 150 profesionalnih vojakov – specialistov in pogodbenih rezervistov (IT-strokovnjaki iz civilnega sektorja) in ga sestavljajo četa za defenzivne operacije, četa za ofenzivne operacije in četa za kibernetsko obveščevalno dejavnost, SV prevzame kibernetsko obrambo celotne državne kritične infrastrukture. Hkrati se na nacionalni ravni vzpostavi delujoč ekosistem kibernetske varnosti, ki ga koordinira URSIV in poleg njega vključuje še SI-CERT, ki je osrednja nacionalna točka za incidente, MORS, SV, MNZ, SOVA, AKOS, … in je del mednarodne EU/Nato mreže;
Z združitvijo mornariških zmogljivosti SV (430. mornariški divizijon) in pomorske policije v obalno stražo, ki bi delovala v okviru MORS, bi zagotovili potrebne dvonamenske zmogljivosti za opravljanje vojaške obrambe in nadzora meje, kot tudi za nadzor plovbe in ribištva, opravljanje nalog s področja pomorske ekologije ter iskanje in reševanje;
Popolna modernizacija in standardizacija ključne opreme vseh enot URSZR in izgradnja štirih regionalnih logističnih centrov ter začetek energetske obnove gasilskih domov;
Izvedba vsakoletne nacionalne vaje kriznega odzivanja, ki bo vključevala vse ključne grožnje, s katerimi se v tem trenutku lahko sooči Republika Slovenija. Namen vaje je krepiti usposobljenost in sodelovanje med posameznimi podsistemi NVS, ugotoviti pomanjkljivosti ter krepiti zavedanje javnosti o pomenu, delovanju in grožnjah nacionalne varnosti;
Priprava učnih vsebin s področja nacionalne varnosti (domoljubje, obramba, zaščita in reševanje, notranja varnost, hibridno delovanje in kibernetske grožnje) z namenom njihove vključitve v kurikulume osnovnih in srednjih šol.