Pravosodje

Pravosodni sistem sestavljajo: Ministrstvo za pravosodje, sodišča, tožilstvo, notariat, odvetništvo, državno odvetništvo, v najširšem smislu pa lahko k njemu prištevamo tudi ustavno sodišče, ki je sicer ustavna institucija sui generis. Za dobro delovanje pravosodnega sistema so potrebne reforme v okviru vseh naštetih organov.

Na Ministrstvu za pravosodje je treba vzpostaviti sistem učinkovitega in odgovornega upravljanja, ki bo temeljil na jasni viziji pravosodnega sistema. Temeljni strateški cilj pravosodja bi moral biti vzpostavitev enotnega, popolnoma digitalnega, tudi na UI temelječega, pred kibernetskimi napadi varnega e-pravosodnega sistema Republike Slovenije, s sledljivostjo vseh faz postopka za sodnike, tožilce, odvetnike in stranke: E-Pravosodje.si.

Poseben poudarek bo namenjen spodbujanju pozitivne kadrovske selekcije, meritokraciji ter zagotavljanju najboljših vodstvenih kadrov v sodstvu in njegovem upravnem delu, zlasti pa na strani predsednikov sodišč, ki bi morali biti najboljši med enakimi.

Zvišanje ugleda sodniškega poklica bo dodatno podprto s koncentriranim sojenjem, pri katerem se bodo procesna pravila prilagodila učinkovitejšemu poteku sodnih postopkov.

Digitalizacija sodstva bo omogočila lažjo dostopnost sodnih odločitev, javnost sodnih obravnav ter boljši nadzor nad potekom in trajanjem postopkov. Uvedba digitalnih tehnologij bo prispevala tudi k doslednemu spoštovanju časovnih standardov, kar bo sodne postopke še dodatno pospešilo.

Okrepilo se bo upravno sodstvo (številčno, kadrovsko in tehnološko). Nanj se bodo z Ustavnega sodišča prenesle pristojnosti nadzora ustavnosti in zakonitosti podzakonskih predpisov, o katerih bo slednjič odločil Upravni oddelek Vrhovnega sodišča.

• Sistem enovitega sodnika na prvi stopnji, z jasno razmejitvijo vsebinskih pristojnosti;
• Okrepitev upravnega sodstva z ustavnim prenosom nadzora nad ustavnostjo in zakonitostjo podzakonskih predpisov na upravni oddelek Vrhovnega sodišča;
• Uvedba kabinetnega sistema;
• Institucionalna okrepitev sodnega sveta, profesionalizacija vodstva (polna zaposlitev predsednika, podpredsednika sodnega sveta), krepitev strokovnih služb, transparentnost, pluralnost, večja odgovornost, odprava potencialnih konfliktov interesov;
• E-Sodisce.si: Uporaba digitalnih tehnologij za bolj učinkovito sojenje, zagotavljanje navzočnosti udeležencev sodnih postopkov, dostopnost sodnih odločitev, javnost sodnih obravnav, zagotavljanje ustaljene sodne prakse ter nadzora nad tekom in ročnostjo postopkov;
• Uporaba UI pri dodeljevanju zadev;
• Poenotenje strukture sodnih odločb s pomočjo UI;
• Podpis dogovora med Vrhovnim sodiščem in vsemi tremi pravnimi fakultetami za neposredno vključevanje najboljših študentov prava na magistrski in doktorski ravni kot pogodbenih pravnih svetovalcev sodišč, s čimer se zagotovi trajen pritok najboljših kadrov na sodišča;
• Digitalizacija in sprememba državnega pravniškega izpita;
• Zmanjšanje pripada zadev na sodišča: analiza in reforma sistema sodnih taks; analiza in reforma sistema brezplačne pravne pomoči.

• Uvedba koncentriranega sojenja z ustrezno spremembo procesnih predpisov in prakse procesnega vodenja, tako da se omeji število pritožbenih razlogov in število narokov za pritožbe brez izgube vsebinske pravice do pravnega sredstva;
• Ustanovitev posebnega kazenskopravnega oddelka za pregon korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala;
• Reforma sodne preiskave v kazenskih zadevah.
• Sprememba načina imenovanja sodnikov tako, da jih imenuje predsednik republike na predlog reformiranega sodnega sveta;
• Stabilizacija števila sodnikov na povprečju držav članic Sveta Evrope;
• Zagotovitev najboljših vodstvenih kadrov v sodstvu in njegovem upravnem delu;
• Sistemska stimulativna ureditev sodniških plač za sodnike, ki delajo na primerih družbeno najnevarnejših kaznivih dejanj. Slednji prejmejo višji plačni koeficient. Enako velja tudi za podporno osebje;
• Zvišanje števila podpornega osebja;
• Temeljita reforma pravnega izobraževanja in vseživljenjskega izobraževanja sodnikov;
• Preoblikovanje CIP v Pravosodno akademijo, ki ima 3 specializirane oddelke (izobraževanje za sodniški, tožilski ter državni odvetniški poklic); selitev v stavbo na Litijsko, kamor se preseli tudi profesionalizirani sodni svet;
• Izgradnja nacionalne pravosodne palače v Ljubljani, ki bi združevala Vrhovno, Višje in Okrožno sodišče v Ljubljani, in preselitev vseh sodišč v prostore v lasti Republike Slovenije.

• Ustanovitev Specializirane tožilske enote za pregon korupcije in organiziranega kriminala SKOK, ki se mu pridruži tudi KPK z naslednjo organizacijsko strukturo, tako da se vzpostavi naslednja organizacijska struktura: vodja SKOK; Kazenskopravni pregon in mednarodno sodelovanje (dodeljeni SLO tožilci, EU delegirana tožilca, tožilec za sodelovanje z EUROJUST); Prenovljena KPK (premoženjsko stanje, ozaveščanje o in spodbujanje integritete, raziskovanje in analize, odnosi z javnostjo)[1];
• Posebna plačna ureditev za SKOK: tožilci in strokovni sodelavci;
• Znotraj SKOKa se umesti Urad za izterjavo oziroma iskanje premoženja (ARO) in Urad za upravljanje s premoženjem (AMO) kot tudi CARIN (Camen Asset Recovery Inter-agency Network) ter ZOPNI;
• Okrepitev meritokracije in integritete pri napredovanjih in delovanju tožilstva s profesionalizacijo (zaposlitev predsednika in namestnika ter okrepitev strokovne kadrovske podpore) in transparentnim delovanjem Tožilskega sveta.
• Uvedba tožilskega kabinetnega sistema in zagotovitev ustrezne strokovne kadrovske in digitalne podpore tožilcem;
• Uvedba koncentracije tožilskega dela, lastništvo nad postopkom;
• Strogo spoštovanje časovnih standardov z vzpostavitvijo enotne evidence kazenskih postopov (policija, tožilstvo, sodišče);
• Prenos storitev na notarje z namenom razbremenitve sodstva;
• Priprava podlag za E-notarja. Priprava zakonodajnih sprememb, ki omogočajo varno opravljanje ključnih notarskih storitev na daljavo, še posebej na gospodarskem področju, za odpravo ovir za tuje vlagatelje in Slovence v tujini;
• Prenos storitev na odvetnike z namenom razbremenitve sodstva;
• Regulatorno in ekonomsko spodbujanje večje aktivnosti odvetnikov za zmanjšanje števila sodnih sporov in njihovo trajanje – uvedba postopka »razkritje« na način, ki bo prilagojen kontinentalnemu pravnemu sistemu, tudi po francoskem vzoru »communication des pièces«.

[1]Za potrebe učinkovite preiskave se NPU preoblikuje v posebno enoto policije za pregon korupcije in organiziranega kriminala.

• Uvedba strokovnega odbora za presojo usposobljenosti kandidatov za ustavnega sodnika;
• Okrepitev učinkovitosti dela ustavnega sodišča. Uporaba digitalnih tehnologij za bolj učinkovito sojenje, E-ustavnosodstvo.si;
• Obvezna javna obravnava v zadevah presoje zakonskih predpisov in ustavne skladnosti mednarodne pogodbe;
• Dvotretjinska večina za izvolitev ustavnega sodnika;
• Podaljšanje mandata na 12 let in dvig starostne meje;
• Presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskih aktov in aktov lokalne samouprave se prenese na Vrhovno upravno sodišče.