Slovensko kmetijstvo ni relikt preteklosti. Je temelj naše prihodnosti, hrana na krožniku, poseljeno podeželje in identiteta, ki je ne moremo uvoziti. Ko govorimo o prehranski varnosti, ne govorimo o statistiki. Govorimo o tem, ali bomo znali poskrbeti sami zase. Odgovor se začne doma – na slovenskih kmetijah.
Mladi kmetje danes niso le nasledniki tradicije. So podjetniki, inovatorji, varuhi prostora in narave. Uporabljajo nove tehnologije, razvijajo kratke dobavne verige, stavijo na kakovost in trajnost. Razumejo, da je sodobna kmetija lahko hkrati ekonomsko uspešna in okoljsko odgovorna. Prav oni so most med znanjem, tradicijo in prihodnjimi izzivi.
Bodimo iskreni. Pot mladih v kmetijstvo je vse prej kot lahka. Dostop do zemlje je omejen. Cene so visoke. Birokracija je zapletena in pogosto odvrača, namesto spodbuja. Prihodki so negotovi, odvisni od vremena, trga in politike. Generacijska obnova se zatika, ker prevzem kmetije pomeni veliko tveganje. Preveč mladih ima voljo, znanje in zagon, a premalo realnih možnosti. To ni problem posameznika, ampak sistemski problem.
Če želimo ohraniti slovensko podeželje živo, moramo mladim omogočiti dostojno življenje na kmetiji. Ne preživetje, ampak dostojno življenje. To pomeni:
Poslati moramo jasno sporočilo: kmetijstvo je cenjeno in strateško pomembno.
V stranki Demokrati. Anžeta Logarja verjamemo, da mora država stati ob strani tistim, ki skrbijo za našo prehransko varnost. Zato v svojem programu predlagamo naslednje ukrepe za pomoč mladim kmetom in vzpodbudo tistim, ki se za to panogo še odločajo:
Slovenija ima znanje, zemljo in sposobne ljudi. Potrebuje še naklonjenost mladim v kmetijstvu. S tem ko podpremo mlade kmete, podpiramo skupnost, samooskrbo in prihodnost države.
Vprašanje ni, ali si to zmoremo privoščiti. Vprašanje je, ali si lahko dovolimo, da tega ne storimo.
Čas je, da mladi v kmetijstvu dobijo mesto, ki jim pripada. Prihodnost slovenske hrane se gradi danes.