Orožarski SDH = strateška napaka

Najprej – zagotavljanje varnosti je za stranko Demokrati. osrednja prioriteta. S tem so neposredno povezane investicije v obrambo, odpornost in kolektivno varnost. Da se bomo v prihodnje izognili neumnostim, kot je potencialni referendum o članstvu v NATO, moramo prej doseči dva primarna cilja – nacionalno soglasje o modelu in poti zagotavljanja varnosti ter skupaj zagotoviti zaupanje javnosti.

Nekaj je jasno: orožarski SDH je strateška napaka. Je porok za netransparentnost, je magnet za potencialna koruptivna dejanja in zagotovilo za izgubljeno javno zaupanje.

Zato se je tega treba lotiti drugače – bolj premišljeno, transparentno in na očeh javnosti.

Po televizijskem soočenju z ministrom za obrambo je nekaj jasno: Borut Sajovic ni avtor ideje o orožarskem holdingu. Je zgolj nekdo, ki mora braniti neubranljivo. V pogovoru ni navedel enega argumenta, zakaj bi država ustanovila orožarski SDH, kjer se bo, daleč od oči javnosti, odločalo, kdo bo pripuščen k milijardnim orožarskim poslom – ali koga bodo dokapitalizirali z denarjem iz naložb v naši lasti.

Ideja o netransparentnem orožarskem SDH je seveda zrasla drugje – pri njegovem nekdanjem državnem sekretarju, ki je tik pred zimskimi dopusti odšel na mesto pomočnika predsednika uprave SDH. Pol leta zatem, spet tik pred poletnimi dopusti, jo je vsilil ministru Sajovicu. Ta pa jo je dokaj neprepričljivo stlačil v Strategijo opremljanja Slovenske vojske.

Orožarska podjetja za nakupe vojaške opreme zunaj vladnih struktur imajo države, kot so Rusija, Indija, Brazilija, Indonezija, Savdska Arabija, Turčija, Združeni arabski emirati … Stranke aktualne koalicije so nekdaj zelo na glas govorile, da naj bomo del jedrne Evrope. Se želijo zdaj, ko so na oblasti, zgledovati po prej naštetih državah?

Od evropskih držav imata orožarski holding samo Poljska (od leta 2013) in Madžarska (od leta 2021), pa še tam je osrednje podjetje za oskrbovanje vojske neposredno pod ministrstvom za obrambo, holding pa je le dodatek k temu.

Vse ostale razvite države imajo sistem razvoja, strateškega planiranja in nabav umeščen znotraj ministrstva za obrambo. Kar je logično, bolj pregledno in zagotavlja ustrezen nadzor. Samo pomislite – če pride do afere v primeru organizacije nakupov znotraj ministrstva, bo moral minister v studiu, javnosti pojasnjevati svojo odločitev, morda bo moral odstopiti. V primeru orožarskega SDH pa se bo minister enostavno izgovarjal, da je odločitev sprejel SDH. Tam pa bodo ignorirali javnost in počakali, da se afera poleže. Odgovarjal ne bo nihče.

Naprej – minister Sajovic je na zelo eksplicitnem primeru (verjetno nevede) dokazal, da za uspešne projekte na področju obrambe ne potrebuje orožarskega SDH. Izdelavo prikolice za vojaško vozilo Oshkosh so zagotovili v aktualni organizacijski shemi. In tudi vse ostale podobne dogovore je možno skleniti in operacionalizirati brez orožarskega SDH – ceneje, bolj transparentno in z bistveno manj možnostmi za krajo davkoplačevalskega denarja.

Ustanovitev orožarskega SDH je strateška napaka. Je oblikovanje pogojev za krajo desetletja – na steroidih.

________________________________________

Ironija je, da se bodo izdatki za orožje drastično povečali ravno v vladi s strankami Levica, SD in GS, ki so celotno predvolilno kampanjo zagovarjale zmanjšanje izdatkov za vojsko. In zanimivo je spremljati, kako so sedaj tiho, ko se vzpostavljajo pogoji za orožarski moralni hazard enormnih razsežnosti.

Dodatna ironija je, da bo orožarski SDH ustanovila ravno vlada, v kateri agendo piše mirovniška stranka Levica.

In vrh ironije je v tem, da je PV Golob ves čas govoril, kako pomembno zanj je, da prisluhne nevladnim organizacijam. Zdaj pa je postal glasen zagovornik investicij v vojaško tehniko.

Kako se vse obrača …

No, zanimivo je tudi, kako mirovniške nevladne organizacije sedaj molčijo in dajejo vladi proste roke, da za naš denar oblikuje netransparenten orožarski SDH.

Sreča je, da bo vlada GS, SD in Levica na svojih položajih samo še nekaj mesecev. Če bodo še tako hiteli, metali milijone v orožarski SDH in morda celo kupili kakšno vojaško podjetje, večje škode ne bodo naredili.

EDINA prava pot je, da vlada skliče nacionalni razvojni vrh, kjer se vsi deležniki, od politike, stroke, do gospodarstvenikov pogovorimo in uskladimo o optimalnem modelu prihajajočega investicijskega cikla v obrambo, varnost in odpornost.

Demokrati. imamo transparentno porabo javnih sredstev v samem temelju svojega programa. Zato orožarskega SDH v naslednjem mandatu NE BO.

Namesto tega bomo oblikovali pregleden sistem z ustreznimi zavorami in ravnovesji, ter parlamentarnim nadzorom in nadzorom javnosti – po zgledu skandinavskih držav. Le tako bomo zgradili zaupanje v našo skupno varnost!