Zakon ZZDej-N je bil kljub vetu ponovno sprejet. Zakaj nas to skrbi?

Vlada s ponovno potrditvijo zakona ZZDej-N kljub vetu Državnega sveta zavrača dialog in škoduje slovenskemu zdravstvu

V stranki Demokrati. z veliko zaskrbljenostjo spremljamo ponovno sprejetje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N), kljub jasnemu in utemeljenemu vetu Državnega sveta. Dodati je še potrebno, da vsebini zakona nasprotuje praktično vsa zdravstvena stroka. Gre za še eno potrditev, da vladajoča koalicija ni pripravljena na dialog – ne s stroko, ne s civilno družbo, in še najmanj z opozicijo.

Namesto iskanja skupnih rešitev in nacionalnega konsenza, ki ga tak temeljni zakon v zdravstvu nedvomno zahteva, se znova sprejemajo zakoni s politično silo – brez temeljitih analiz, celostnega pregleda stanja, brez predvidevanja učinkov in brez jasne vizije dolgoročne reforme.

Sprejeti zakon ne prinaša rešitev za ključne težave slovenskega zdravstva:

  • ne skrajšuje čakalnih vrst,
  • ne rešuje kadrovskih stisk,
  • ne izboljšuje dostopnosti,
  • in ne vrača zaupanja v sistem.

Namesto tega zakon uvaja dodatne administrativne ovire in neposredno posega v delo zdravnikov ter drugih zdravstvenih delavcev, kar bo še povečalo njihovo frustracijo in poslabšalo že tako omejen dostop pacientov do storitev.

Še posebej zaskrbljujoče so določbe, ki omejujejo možnost zdravnikov in ostalih zdravstvenih delavcev, da del svojega časa namenijo tudi delu v zasebnem sektorju. Namesto iskanja sinergij med javnim in zasebnim sistemom – kar bi dejansko pripomoglo k boljši dostopnosti – vlada vztraja pri ideološko pogojenem omejevanju in kaznovanju tistih, ki si želijo delati več, za dobrobit bolnikov.

Demokrati namesto ideloških bitk ponujamo konkretne in izvedljive rešitve:

Uvedba nacionalnega čakalnega sistema, ki bo pregledno in v realnem času prikazoval čakalne dobe ter omogočil učinkovitejše preusmerjanje pacientov tja, kjer je obremenitev sistema manjša.

Okrepitev mreže družinskih zdravnikov s ciljanimi ukrepi: spodbudami za mlade zdravnike, možnostjo fleksibilnih oblik zaposlitve in financiranjem dodatnih timov tam, kjer je primarna oskrba najbolj ogrožena.

Razbremenitev administracije v zdravstvu s posodobitvijo informacijskih sistemov in ukinitvijo nepotrebne birokracije, da se zdravstveni kader lahko osredotoči na svoje osnovno poslanstvo – delo s pacienti.

Vzpostavitev dolgoročne zdravstvene strategije v sodelovanju s stroko, lokalnimi skupnostmi, pacientskimi organizacijami in civilno družbo – z jasnimi cilji, merljivimi kazalniki uspešnosti in rednim nadzorom nad izvajanjem.

Državni svet je z vetom utemeljeno opozoril na pomanjkljivo pripravo zakona in sporne določbe. A koalicija je ta opozorila zavestno ignorirala. To jasno kaže, da jim ni v interesu kakovostna zdravstvena reforma, temveč zgolj politično uveljavljanje moči.

Stranka Demokrati. bo natančno spremljala posledice implementacije zakona ter zabeležila vse negativne posledice, ki bodo iz njega izhajale. Obenem bomo še naprej zagovarjali rešitve, ki temeljijo na dialogu, vključevanju vseh deležnikov in strokovni podlagi. V ta namen bomo v okviru strokovnega sveta pripravili rešitve, ki bodo namenjene koristi pacientov, vzpostavitvi pogojev za delujoč zdravstveni sistem ter celostno izboljšanje njegovega delovanja.

Slovensko zdravstvo potrebuje odgovorne in premišljene ukrepe – ne pa zakonov, ki nastajajo mimo stroke in v nasprotju z zdravo pametjo.

Napovedana nižja gospodarska rast

Danes sem predsednika vlade spraševal o reformnem potencialu te vlade, še posebej v luči korupcijskih afer, ki so se zgrnile nad njega.

Odgovarjal je v svojem slogu – ‘ta vlada je naredila več, kot vse vlade v zadnjih 20 letih skupaj’.

No, realnost kaže drugačen obraz.

Slovenija se je leta 2024 na globalni lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD uvrstila na 46. mesto med 67 državami, kar pomeni padec za štiri mesta v primerjavi z letom 2023 . To je najnižja uvrstitev Slovenije v zadnjih petih letih.

Še posebej dramatična je uvrstitev pri naslednjih kazalnikih:

➡️ Poslovna učinkovitost: padec za 10 mest na 57. mesto

➡️ Vladna učinkovitost: padec na 46. mesto

➡️ Odnosi in vrednote: padec s 53. na 63. mesto

➡️ Sposobnost nadzornih svetov: zadnje, 67. mesto

Danes je udaril še en podatek – Mednarodni denarni sklad je močno znižal gospodarsko napoved za Slovenijo.

Znižanje globalne in slovenske rasti je odraz nižjega izvoznega povpraševanja ob carinskih vojnah.

Vrag je vzel šalo. Ekonomska politika se mora usmeriti v preprečevanje kolapsa podjetniških investicij in se izrazito usmeriti v zagotavljanje ugodnih davčnih, stroškovnih in administrativnih pogojev poslovanja.

Slovenija mora iti pospešeno v razbremenitev administrativnih ovir.

Predsednik vlade, ki na delo svoje vlade kljub tem kazalcem gleda super-optimistično, teh ukrepov ne bo sprejel.

Zato bomo Demokrati. v kratkem pripravili konkreten nabor ukrepov za uspešno Slovenijo v času zaostrenih globalnih razmer.

Leto reform? Ne, nasprotje tega.

Predsednik stranke Demokrati. dr. Anže Logar je predsedniku vlade postavil poslansko vprašanje o reformnem potencialu te vlade in zaupanju državljanov v politiko.

Kako kaže reformnim ukrepom, ki ste jih ljudem obljubili ob nastopu vlade, s sicer najmočnejšo koalicijsko večino v zgodovini države?

Napovedali ste, da bo leto 2025 reformno leto. V zadnjem letu mandata Ministrstvo za kmetijstvo pripravlja sedem zakonov, najavlja se solarizacija najboljših kmetijskih zemljišč. Ministrstvo za gospodarstvo želi omejiti prosto gospodarsko pobudo na področju oddaje turističnih kapacitet. Ministrstvo za infrastrukturo poleg pregrešno dragih železniških postaj redno dobiva več stomilijonske anekse za gradnjo prometne infrastrukture. Ob tem pa napovedujete davek na nepremičnine z visoko stopnjo obdavčitve.

Reforme v pravosodju ni, niti v šolstvu. Leto 2025 je zadnje leto mandata, čas, ko vlada nima več reformnega potenciala. Predvsem pa zmanjkuje časa za usklajevanje. Leto 2023 ni bilo reformno leto, bilo je nasprotje tega. Na podlagi česa ste prepričani, da bo leto 2025 drugačno? Še posebej zato, ker vas čaka kar nekaj nalog iz koalicijskega sporazuma.

Na naslovni strani koalicijske pogodbe piše: Koalicijski sporazum od leta 2022 do 2026. Skratka, ne za dva mandata, kot pravite. Kar se tiče tega, da je bilo storjeno več kot v zadnjih 20 letih, pa vam citiram besede enega od predstojnikov na UKC, kako gleda on na teh 20 let. “Žalosti dejstvo, da bo nepremišljen ukrep razbil ekipe, ki smo jih postavljali 20 let in katerih delo je neprecenljivo za bolnike.”

Pravite, da ste naredili več kot katera koli druga vlada v zadnjih 20 letih. Reforme, ki jih naštevate so narejene na pol, pa še to ne.

dr. Anže Logar

Obljubili ste, citiram, davčno zakonodajo in davčne postopke s ciljem večje preglednosti. Namesto tega je bilo uvedeno 11 dodatnih bremen za gospodarstvo. V koalicijsko pogodbo ste napisali, da boste precej dvignili konkurenčnost. V letu 2024 smo padli za štiri mesta.

Ali je predsednik Vlade, ki je obremenjen z dvema zadevama pred KPK, katerega preiskuje Specializirano državno tožilstvo, opravilno sposoben, da lahko izpelje reforme?

Ne poznam strokovnjaka na področju zdravstva, ki bi podpiral vaš zakon o zdravstveni dejavnosti. Še celo ministra te vlade nasprotujeta nekaterim členom. Napovedana je ocena ustavnosti, čakamo še 19 podzakonskih aktov. Ta zakon ne rešuje ničesar. In temu pravite osrednji reformni zakon.

dr. Anže Logar gost oddaje Tarča

Objavljamo nekaj poudarkov dr. Anžeta Logarja v oddaji Tarča, ki je bila namenjena korupciji. Celotna oddaja je na voljo tukaj.

Bančno garancijo za gradnjo ljubljanskega laboratorija, sprva ocenjenega na 10 milijonov evrov, je najprej izdalo podjetje s sedežem v davčni oazi, na Komorskih otokih blizu Afrike, ki je imelo več milijonov evrov izgube. V oddaji so razkrili dokumentacijo o prirejenem razpisu, povezavah med vpletenimi in pričanje o več kot 140 napakah po zaključku del.

Javna naročila v zdravstvu imajo očitno neko logiko, da poskusim, če gre skozi in če se vmes kaj zaplete v poslu, potem zamenjam. Da nekdo potrdi bančno garancijo za posel, vreden več kot deset milijonov evrov, z dvomljivim poreklom z neke davčne oaze, je znak za alarm. Drugi znak za alarm za davkoplačevalce pa je ta, da predstavnik ministrstva, ki bi moral danes podati zelo jasno sliko, nima vseh podatkov in zadeve ne more razložiti.

Te afere v zdravstvu so možne samo zato, ker se nikogar ne obsodi, ko so se posli, kot jih poznamo iz zdravstva, izpeljali do konca. In tako bo do prve obsodbe.

Zapis dr. Anžeta Logarja ob smrti papeža Frančiška

Danes smo izgubili človeka, ki je spreminjal svet. V času, ko je svet razdeljen, je papež Frančišek ostajal most – med različnimi narodi, verami, ljudmi.

Navdihovala me je njegova skromnost in srčnost, s katero je nagovarjal svet, dostopnost, s katero se je približal vsakemu človeku – brez predsodkov, brez sodb.

Ljubezen, spoštovanje in ponižnost še vedno zmorejo premikati svet. Naj njegova vera v dobro ostane tudi naša pot.

Naj počiva v miru.
Hvala za vse.

dr. Anže Logar

Za predsednika OO Piran izvoljen Robert Smrekar

Na volilni konferenci v Piranu je bil za predsednika odbora izvoljen Robert Smrekar. Konference se je udeležil tudi predsednik stranke dr. Anže Logar.

Za člane Izvršilnega odbora so bili izvoljeni Lana Marija Bernetič, Ana Đikanović, Aleš Dobravc, Robert Gregorič, Aleksij Tomljanović in Viko Kveder.

Veseli smo, da je ekipa v Piranu zelo zagnana in da si res želi sprememb na bolje. Demokrati pospešeno nadaljujemo z ustanavljanjem lokalnih odborov v vseh slovenskih regijah. Skupaj za prihodnost!

Točka preloma – STOP KORUPCIJI

Komentar predsednika stranke dr. Anžeta Logarja

Bilo je jeseni 2023. Slabo leto po absolutni zmagi na volitvah, predsednik stranke António Costa je suvereno vodil svojo tretjo portugalsko vlado. Zjutraj, 7. novembra je tožilstvo sporočilo, da ga preiskujejo v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi v poslih z litijem in ‘zelenim’ vodikom. Skupaj še z nekaterimi ministri njegove vlade.

Nekaj ur zatem, po pogovoru s predsednikom države, je portugalski premier sporočil, da ima “čisto vest” in popolno zaupanje v pravosodje. V takšnih primerih dolžnosti predsednika vlade niso združljive s kakršnim koli sumom. In v teh okoliščinah sem predsedniku republike predložil svoj odstop.

Sledile so predčasne volitve in nova vlada.

Medtem v Sloveniji raste občutek po vseprisotnosti korupcije. Ob dvomljivih imenovanjih generalnega direktorja Policije, pregrešno dragih železniških postajah, 350 milijonov evrov visokih aneksih za drugi tir, zasoljenimi cenami medicinske opreme in ponujanju večne podpore srbskemu predsedniku Vučiču za projekt v vrednosti 18 mrd evrov.

Na Specializiranem državnem tožilstvu še vedno manjka skoraj tretjina tožilcev in strokovnih sodelavcev, nimajo dovolj osebja, kabinetni sistem je samo pobožna želja. Zato vse večje kriminalne ribe ostajajo mirne. In tako je že od bančne luknje naprej. Očitno je to nekomu v interes. Sistemsko.

Vlada je brez ukrepov. Brez načrta, kako to spremeniti. Še več, sodeč po tem, da se največji vladni stranki ne zdi prav nič spornega, če njihov predsednik brezplačno koristiti počitniške kapacitete prijatelja, ki ga potem imenuje na pomembne funkcije v zdravstvu, niti ni za pričakovati, da bomo na področju boja zoper korupcijo videli konkretne ukrepe.

Vendar, nekje je treba potegniti črto. Pač moramo, če želimo ohraniti mlade v državi ter razvojni potencial tistih, ki želijo ustvarjati. Zadnji dogodek z dopustniško naravnanim predsednikom vlade je kaplja čez rob.

Slovenija rabi korenit boj zoper korupcijo. Demokrati smo to postavili v osrčje svojega programa. Naslednji mandat je točka preloma.

Najprej je treba poenotiti informacijske sisteme policije, tožilstva in sodišč. Verjeli ali ne, danes predaja dokaznega gradiva še vedno poteka v papirnati obliki s prevozom fasciklov. Tam se lahko tudi kaj izgubi.

Nato je treba kadrovsko okrepiti tožilstvo in vpeljati kabinetni sistem – torej oddelke, kjer tožilec vodi postopek, gradiva pa mu pripravljajo za to usposobljeni strokovni sodelavci. Le tako okrepljen tim je lahko kos dobro plačani obrambi obtoženih.

Tudi organizacijsko je treba marsikaj postoriti. Javna naročila so postala farsa, zmagujejo eni in isti po vedno višjih cenah. V izogib temu so sosedi Italijani vzpostavili posebno agencijo ANAC, ki v grobem združuje agencijo za javna naročila in protikorupcijsko komisijo. In ima avtonomno financiranje, zato vlada nanjo ne more vplivati. In deluje!

Glede učinkovitega pregona organiziranega kriminala in korupcije pa se moramo ozreti k našim južnim sosedom. Ti so leta 2001 ustanovili USKOK – strah in trepet tistih, ki delujejo koruptivno. Do sedaj je preiskoval preko 2000 osumljencev, ne glede na politični ali družbeni položaj – od najbolj znanega primera Iva Sanadera, do zadnje odmevnejše preiskave zdravstvenega ministra Beroša novembra 2024 zaradi 25.000 evrov provizij pri opremi bolnišnice v Osjeku. Obsodilnost je 95 %. Skratka, na Hrvaškem je jasno – če se te loti USKOK, si zaključil. USKOK sestavlja preko 100 mladih, motiviranih in sposobnih preiskovalcev, ki imajo dostop do vseh virov informacij. Imajo benificiran delovni staž in bistveno višje plače. Zato učinek ne izostaja.

To potrebujemo tudi v Sloveniji. Je tudi temeljni pogoj, da se zaznava koruptivnosti začne dojemati kot nekaj splošno nesprejemljivega. In da se posledično zviša politična kultura, ki je trenutno na dramatično nizki ravni.

Še epilog zgodbe iz uvoda. Pet dni po tem, ko je portugalski premier odstopil, je tožilstvo javnosti posredovalo popravek svojega sporočila za javnost. Navedli so, da je pri prepisovanju telefonskih prisluhov prišlo do pomote. Generalno tožilstvo je zmotno zamešalo ime takratnega predsednika vlade

Antónie Coste z imenom ministra za gospodarstvo Antónie Coste Silve, ki je dejansko deloval koruptivno.

Antonio Costa, nekdanji portugalski premier, je danes predsednik Evropskega sveta. Zato, ker je ravnal častno, kakor pritiče pomembni politični funkciji. Ob spoznani napaki je zato dobil drugo, boljšo priložnost.

Kdor se kljub utemeljenim obtožbam oklepa položaja, sicer lahko vztraja do konca. Ampak druge priložnosti ne bo dobil.

Eva Irgl: “Politika naj bo prostor povezovanja, ne razdvajanja”

V pogovoru za ETV je Eva Irgl spregovorila o politični situaciji v Sloveniji in Evropi. Kritična je do razklanosti političnega prostora in opozarja, da skrajnosti nikoli ne vodijo v napredek: “Potrebujemo več ravnovesja, dialoga in širine.”

Stanje v slovenskem političnem prostoru je zelo polarizirano. In polarizacija vodi v skrajnosti. Ljudje si želijo samo to, da bi država normalno funkcionirala in da bi lahko. Ko ustanavljamo občinske odbore ugotavljamo, da se nam pridružujejo ljudje, ki prej niso bili politično aktivni. Ljudje vedo, da politika, sovraštvo na sovraštvo, žaljivka na žaljivko, ni tista, ki bo popeljala Slovenijo naprej. In Demokrati se takšnega načina delovanja ne gremo.

Mi se ne ukvarjamo z drugimi, ampak s tem, kaj lahko ponudbimo ljudem, da bodo živeli bolje

V pogovoru je poslanka izpostavila ključne točke programa stranke Demokrati, ki nastajajo z aktivnim delom na terenu in neposrednim stikom z ljudmi. Med prioritetami je izpostavila nujnost boja proti korupciji, reformo zdravstva, varnost, energetsko neodvisnost, gospodarski razvoj in debirokratizacijo.

Po njenem mnenju politika danes preveč pogosto deluje na osnovi sovražnih čustev – jeze, razdvajanja, maščevalnosti. “To nas kot družbo ne vodi nikamor. Naš pristop temelji na povezovanju in širini.”

V političnem prostoru vidi priložnost za preseganje dosedanjih vzorcev in zares vključujočo politiko: “Ljudje želijo drugačno politiko. Politiko, ki prinaša upanje, ne frustracije.”

“Slovenska družba in gospodarstvo imajo več potencialov, kot jih znamo danes izkoristiti. Tem ljudem je treba dati priložnost in jih ne omejevati pri dobrih načrtih, idejah.

Letos bomo imeli programski kongres. Tam bomo predstavili vse ključne rešitve, ki so pomembne za državljane.

Eva Irgl

Pogled v prihodnost

Če ni ugodnega gospodarskega okolja, tudi socialna država ne more dobro funkcionirati. Predvsem pa mora biti prva pripriteta takojšnja debirokratizacija in sprejetje ukrepov za ugodno davčno okolje.

Zdaj smo v obdobju, ko nikoli ne veš ali lahko nastopijo predčasne volitve. Demokrati. bomo jeseni predstavili obsežen volilni program z ukrepi, ki že nastaja. Dajmo stopiti skupaj, delovati kot skupnost in rasti kot družba. Če si mečemo polena pod noge, to ne gre. S tem zaviramo eden drugega. Skrajni čas je, da se zbudimo in gremo skupaj v lepšo prihodnost.

“Če vsak posameznik doda najboljše, kar lahko, celota raste.”

Eva Irgl

Eva Irgl verjame, da se Slovenija nahaja na prelomni točki. Po njenem mnenju ni čas za obup, temveč za preobrazbo. “Čas je, da politika postane servis ljudem, ne pa prostor spektakla in razdora. Demokrati smo tukaj zato, da to spremenimo.”

Za predsednika OO Žalec izvoljen Matjaž Krk

Na volilni konferenci v Žalcu je bil za predsednika odbora izvoljen Matjaž Krk. Konference se je udeležil Primož Novak.

Za člane Izvršilnega odbora so bili izvoljeni Marjeta Rukav, Andrej Kveder, Karel Borovnik in Nejc Hribernik.

Demokrati pospešeno nadaljujemo z ustanavljanjem lokalnih odborov v vseh slovenskih regijah.

Zakon v škodo zdravstvu

Poslanci stranke Demokrati menimo, da je neprimerno, da se tako pomemben zakon, ki bo imel posledice za vse državljane, ki ne rešuje problemov v zdravstvu, ampak jih po mnenju stroke še poglablja, sprejema na izredni seji. Ta zakon je pot v napačno smer. Zdravstveni delavci si tako slabega zakona ne zaslužijo.

Zdravstveni delavci si tako slabega zakona ne zaslužijo

Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki ga vlada predstavlja kot ključni reformni ukrep za ločitev javnega in zasebnega zdravstva, je vse prej kot to. Posledice tega zakona se že dogajajo, še slabše pa bo po sprejemu tega zakona. Novela bi lahko vodila v zmanjšanje števila zdravstvenih storitev in bi ogrozila nekatere stroke.

Za višje davkoplačevalske stroške, brez jasnega načrta, kako izboljšati dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev. Ta zakon je pot v napačno smer in lahko na koncu dejansko pripelje do privatizacije zdravstva.

Poslanka Eva Irgl postavila poslansko vprašanje predsedniku vlade Robertu Golobu

“Greste precej ostro proti zdravnikom, namesto da bi z vaše strani sledil odkrit pogovor z njimi. Vemo, da ste manipulirali s čakalnimi vrstami. Govorimo namreč o eni najresnejših kriz v slovenskem zdravstvu, ljudje ostajajo brez osebnega zdravnika, otroci brez pediatra, delovni pogoji so slabi.

To je problematika, ki nikakor ne bi smela biti ideološko vprašanje. Vzpostavite zdravo delovno okolje, kjer bodo zdravniki dobro sodelovali s pacienti, kjer se jim bodo res lahko posvečali. Ne pa da se posvečajo pretirani birokraciji.

Skrbijo dodatne napovedi odhodov, v kolikor bo sprejet zakon o zdravstveni dejavnosti.”